V Mengšu potekata dva dolgoročna projekta za izboljšanje poplavne varnosti v kraju: suhi zadrževalnik Pšata ter nadvišanje obstoječega visokovodnega zidu in gradnja nasipa v Topolah. Zadrževalnik, ki je pomemben za poplavno varnost celotne občine, trenutno začenjajo umeščati v prostor in pripravljati projektne rešitve za izvedbo, medtem ko so morali načrtovana ukrepa za izboljšanje poplavne varnosti v Topolah zaradi vprašanj, povezanih z zemljišči in prostorsko umestitvijo, vključiti v postopek občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Hidrološko-hidravlična študija, izdelana po obsežnih poplavah leta 2023, je pokazala, da je za izboljšanje poplavne varnosti Mengša poleg načrtovanih ukrepov v Komendi in Cerkljah na Gorenjskem ključna tudi gradnja zadrževalnika Pšata v Mengšu.Ta bo ob intenzivnih padavinah omogočal začasno zadrževanje večjih količin vode ter tako prispeval k zmanjšanju obremenitve vodotokov in nevarnosti poplavljanja območij v občini Mengeš. Načrtovan je zadrževalnik z dvema pregradnima nasipoma, umeščen na desno brežino razbremenilnika Pšate – na območje, kjer so skakalnice. Zadrževalnik bo ob običajnih vodnih razmerah ostal suh, ob intenzivnih padavinah in povečanih pretokih (predvidoma ob pretokih s povratno dobo, daljšo od 100 let) pa bo služil kot začasni razlivni prostor. Tako bo zadržal del visokih voda in preprečil nenadzorovano razlivanje prek nasipov razbremenilnika, kar se je v preteklosti že zgodilo. Po umiritvi razmer bodo vode nadzorovano odtekle nazaj v vodni sistem. Po pričakovanjih se bosta tako zmanjšali količina in hitrost odtekanja vode proti Mengšu, posledično pa tudi višina poplavnega vala in tveganje za prebivalce, objekte ter infrastrukturo. »Gre za izhodiščno zasnovo, ki bo v fazi izdelave strokovnih podlag še dodatno preverjena in natančneje opredeljena,« pojasnjujejo na Občini Mengeš.
Trenutno poteka prva faza projekta, ki vključuje pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN-O), strokovnih podlag, idejne zasnove in idejnega projekta. Po načrtih naj bi bila končana v dobrem letu. Sledili bosta priprava dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije za izvedbo. Na občini ocenjujejo, da bo oboje trajalo še približno leto in pol do dve leti, nato pa bo lahko sledil javni razpis za izvedbo del. »Pri nadaljnji časovnici bo pomembno predvsem pravočasno urejanje pravice graditi, saj je to eden od ključnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja in nadaljnjo izvedbo projekta,« pojasnjujejo.
Zadrževalnik Pšata je sicer le eden od načrtovanih ukrepov za izboljšanje poplavne varnosti v porečju Pšate. Poleg njega so predvideni še zadrževalniki Tunjščica in Vrtaški potok v občini Komenda ter Suhi graben, Doblič in Ušica v občini Cerklje na Gorenjskem.
Poleg tega potekajo aktivnosti za izboljšanje poplavne varnosti v Topolah in industrijski coni na levi brežini Pšate, kjer sta predvidena nadvišanje obstoječega visokovodnega zidu in gradnja nasipa. Ureditve so načrtovane za visoke vode s povratno dobo 100 let, z dodatnim varnostnim nadvišanjem najmanj 50 centimetrov. »Projekt je bil že obdelan na ravni projektne dokumentacije za izvedbo, vendar se je zaradi izzivov pri umeščanju v prostor in urejanju zemljišč vključil v postopek občinskega podrobnega prostorskega načrta skupaj z zadrževalnikom,« pojasnjujejo na občini.
Ureditev je naletela na nasprotovanje dela krajanov, združenih v Civilno iniciativo Topole. Kot so zapisali v občinskem glasilu Mengšan, jih skrbi tveganje ob morebitnem porušenju ali odpovedi nasipa, dvig podtalnice, omejitev dostopa kmetijske mehanizacije do zemljišč ter poseg v prostor in podobo kraja, zato predlagajo ustrezno nadvišanje leve brežine na strani naselja in s tem razlivanje na drugo stran reke, kjer bi se uredilo poplavno oziroma razlivno območje, ter celovito urejanje struge reke Pšate na odseku proti Suhadolam.
Na pomisleke krajanov na občini odgovarjajo: »Namen predvidenih ukrepov je izboljšati poplavno varnost območja, pri čemer je eno ključnih izhodišč načrtovanja, da se z izvedbo ukrepov poplavna ogroženost nikomur ne poslabša oziroma da so morebitni vplivi čim manjši.« Možnost razlivanja na desno brežino zavračajo, saj je teren na tistem območju dvignjen, kar po njihovih navedbah potrjujejo tudi javno dostopni Lidar podatki. Poudarjajo še, da so visokovodni nasipi uveljavljen in pogosto uporabljen protipoplavni ukrep. »Ob ustreznem projektiranju, izvedbi in nadzoru med gradnjo gre za tehnično preverjene rešitve. Tudi razbremenilnik Pšate temelji na podobnem principu in deluje že 70 let,« pravijo. Dodajajo, da po sedanjih strokovnih izhodiščih načrtovane ureditve ne bodo spreminjale režima podtalnice. Vplive na prostor, krajinsko podobo in neposredno bivalno okolje bodo podrobneje preverili v nadaljnjih fazah načrtovanja.
Izvedba zadrževalnika Pšata in ureditev v Topolah sta sicer v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za vode. Okvirna vrednost investicij bo znana po izdelavi strokovnih in projektnih podlag. Ker sta projekta šele v začetni fazi, bo do izvedbe predvidoma minilo še nekaj let.
