Centri za socialno delo niso namenjeni le urejanju otroških dodatkov, štipendij in denarnih socialnih pomoči. Njihovi strokovni delavci pomagajo ob razhodih, težavah pri vzgoji, nasilju v družini, izgubi samostojnosti in številnih drugih življenjskih preizkušnjah. »Boljše je priti prej, preden se zaplete,« sporočajo iz CSD Osrednja Slovenija – vzhod, ki ima sedež v Domžalah in pokriva modronovične občine. Ljudje namreč pogosto dolgo vztrajajo pri prepričanju, da bodo zmogli sami. Nekateri svojo stisko zmanjšujejo, ker menijo, da je drugim še težje, drugi ne vedo, kam se obrniti, ali jih skrbi, kako bo okolica sprejela njihovo odločitev za iskanje pomoči. Ko se težave že kopičijo, ko grozi izguba stanovanja ali ko posamezniku zmanjkuje energije za vsakodnevne obveznosti, je iskanje rešitev bistveno zahtevnejše.
Pomoč v različnih življenjskih obdobjih
Delo centra sega na številna področja in spremlja ljudi skozi različna življenjska obdobja. Med njegovimi nalogami so varstvo otrok in družine, skrbništvo, podpora invalidom, pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, obravnava nasilja v družini in dolgotrajna oskrba. Vključuje se tudi v podporo ljudem po prestani zaporni kazni in v reševanje stisk ob izrednih dogodkih. Predstavnice so opozorile, da javnost pogosto pozna le posamezen del njihovega dela. Nekdo center povezuje predvsem z denarnimi pomočmi, drugi z razvezami ali zaščito otrok. V resnici gre za obsežen sistem različnih nalog, strokovnih pristopov in oblik podpore.
CSD Osrednja Slovenija pokriva območje s približno 123.000 do 125.000 prebivalci in na leto izda okoli 90.000 odločb. Največ jih je povezanih z otroškimi dodatki, plačilom vrtca in štipendijami, sledijo denarne socialne pomoči. Posameznik lahko prejme več odločb.
Prvi pogovor pomaga poiskati pravo smer
Prva socialna pomoč je namenjena začetnemu pregledu položaja posameznika ali družine. Strokovni delavec ugotavlja, kaj se dogaja, kakšne oblike podpore človek že ima in kje potrebuje dodatno pomoč. Nekdo potrebuje informacije o denarni pomoči, drugi o oskrbi staršev, tretji podporo pri družinskih odnosih. Pogovor lahko pokaže tudi, da bi bila primernejša pomoč druge službe, zdravstvene ustanove ali nevladne organizacije. Predstavnice centra poudarjajo, da človek ne bi smel oditi brez informacij in usmeritev. Če rešitve ne morejo ponuditi sami, mu pomagajo poiskati ustrezen naslov drugje. Za prvi pogovor je mogoč tudi anonimen telefonski stik. To je lahko pomembno predvsem za ljudi, ki se težko izpostavijo ali še zbirajo pogum za osebni obisk.
Na center se je zato smiselno obrniti že takrat, ko človek začuti, da težko obvladuje svojo življenjsko situacijo. Ni nujno, da zna svojo težavo natančno poimenovati ali da že ve, katero pravico želi uveljavljati. Tudi razmislek o tem, kako naprej, je lahko dovolj dober razlog za prvi stik.
Ko se partnerja razideta, ostaneta starša
Eno pomembnih področij je delo z družinami ob razhodu staršev. Center opravlja predhodno svetovanje, v katerem s partnerjema raziskuje, kje so nastale težave in kakšno podporo potrebujeta.
Če vztrajata pri odločitvi, da skupnega življenja ne želita nadaljevati, se pozornost usmeri na prihodnjo organizacijo starševstva. Razhod namreč konča partnerski odnos, ne pa odgovornosti do otrok. »Ni, da je otrok moj, pa ni tvoj, pa dajva si ga na pol. To ni v korist otroku,« je opozorila predstavnica centra. Pomembno je, kako bosta starša sodelovala in skrbela za otroka, čeprav ne bosta več živela pod isto streho. Center za sodišče pripravi strokovno mnenje o koristih otroka. Končne odločitve sprejema sodišče, ki je neodvisen organ in ni vezano na predlog centra. Prav pojasnjevanje teh pristojnosti je pogosto pomemben del pogovorov s starši.
Otrok ima v postopkih tudi možnost izraziti svoje mnenje, kadar je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Ob tem so sogovornice poudarile, da je izražanje mnenja otrokova pravica, ne njegova dolžnost. Otroka zato ne smejo obremenjevati z odgovornostjo za odločitve odraslih.
Pri nasilju je izhodišče ocena ogroženosti
Pri obravnavi nasilja v družini strokovni delavci najprej ocenijo ogroženost ter skupaj z žrtvijo pripravijo načrt pomoči. Upoštevajo dejavnike tveganja, razpoložljivo podporo in zmožnosti posameznika.
Odrasli žrtvi predstavijo možnosti umika v krizni center, varno hišo ali drugo primerno namestitev. Pomagajo lahko pri povezovanju z ustreznimi službami in pri dogovarjanju o nadaljnjih korakih. Kadar je treba po osebne stvari v okolje, kjer je prisoten povzročitelj nasilja, ima pomembno vlogo tudi policija. Pri odraslih pomoč praviloma temelji na njihovem sodelovanju in odločitvah, pri zaščiti otrok in drugih posebej ranljivih oseb pa ima center širše pristojnosti. Podporo ponudijo tudi povzročiteljem nasilja. Jasno jim predstavijo nedopustnost njihovega vedenja in možnosti vključevanja v programe, v katerih se lahko učijo drugačnega obvladovanja jeze in reševanja konfliktov.
Več dela na terenu in v domačem okolju
V okviru projekta Posodobitev sistema socialnega varstva so pridobili dodaten kader za neposredno delo z družinami in posamezniki na domu. Takšno podporo so na centrih pogrešali, saj številne upravne in druge obveznosti omejujejo čas za terensko delo. Obisk na domu omogoča drugačen vpogled v vsakdanje življenje. Strokovni delavec lahko skupaj z družino prepoznava ovire pri organizaciji dneva, vzgoji otrok ali urejanju obveznosti in išče izvedljive spremembe.
S šolami tudi o nasilju in spletnih tveganjih
Pomemben del preventivnega dela predstavlja sodelovanje s šolami. Mobilna služba centra izvaja delavnice o duševnem zdravju, prepoznavanju in izražanju čustev, medvrstniškem nasilju ter mladoletniškem prestopništvu. Med temami so tudi posledice pošiljanja in nadaljnjega deljenja intimnih fotografij. Mladostniki se namreč pogosto ne zavedajo, kakšne posledice imajo lahko njihova dejanja za druge in zanje same.
Sodelovanje ne poteka le prek delavnic. Center in šole na skupnih srečanjih izmenjujejo informacije o svojih pristojnostih, postopkih in potrebah. Pri posameznih otrocih se povezujejo tudi z zdravstvom, psihologi in drugimi strokovnimi službami.
Pri tveganem vedenju mladostnika želijo raziskati tudi ozadje. Težava je lahko povezana z odnosi doma, medvrstniškim nasiljem, posebnimi potrebami ali drugimi okoliščinami. Šele poznavanje teh dejavnikov omogoča pripravo ustreznega načrta podpore.
Manj rednih pomoči ne pomeni manj finančnih stisk
Po opažanjih predstavnic centra se je v zadnjih letih zmanjšalo število prejemnikov redne denarne socialne pomoči, kar povezujejo tudi z večjo zaposlenostjo. Hkrati pa opažajo več potreb po izredni denarni socialni pomoči.
Posebej zaskrbljujoče so stiske zaposlenih z nizkimi prihodki. Gospodinjstvo lahko še pokriva tekoče stroške, nato pa bolezen ali nepričakovan izdatek hitro poruši njegovo finančno ravnovesje. Poleg uveljavljanja pravic lahko ljudem ponudijo tudi podporo pri razporejanju denarja in finančnem opismenjevanju. Pomembno je sodelovanje s humanitarnimi organizacijami, da pomoč čim bolje odgovarja dejanskim potrebam družine.
Podporo potrebujejo tudi tisti, ki skrbijo za druge
Na Centru imajo tudi vstopno točko za dolgotrajno oskrbo. Skrb za onemoglega svojca lahko pomeni stalno odgovornost, ki posega v vse dele življenja. Izvajalci dolgotrajne oskrbe se pogosto spoprijemajo z utrujenostjo, občutki nemoči in skrbjo, kaj se bo zgodilo, če sami zbolijo. Zagotavljanje zamenjave je lahko zahtevno, posebej kadar oskrbovana oseba potrebuje pomoč ves dan ali ne želi v institucionalno varstvo. Na centru zato načrtujejo skupino za samopomoč oskrbovalcev družinskih članov. V njej bi lahko izmenjevali izkušnje, dobili razumevanje ljudi v podobnem položaju in spregovorili tudi o občutkih jeze, naveličanosti ali preobremenjenosti.
Sistem dolgotrajne oskrbe se še vzpostavlja in prilagaja. Delo zaposlenih otežujejo pogoste spremembe ter pomanjkljiva informacijska podpora, zaradi katere morajo veliko postopkov opravljati ročno. Pri nadomestni oskrbi pa se pokaže tudi razkorak med možnostmi, predvidenimi v sistemu, in njihovo dejansko dostopnostjo.
Na centru deluje tudi skupina Viharniki za uporabnike osebne asistence in fototerapevtska skupina, ki povezuje uporabnike in zaposlene. S fotografskimi razstavami in drugimi ustvarjalnimi dejavnostmi želijo pokazati, da ljudje k njim ne prihajajo le s težavami, temveč tudi s talenti, znanjem in življenjskimi izkušnjami.
Za pomoč se lahko bodoči uporabniki obrnejo na pristojno enoto centra za socialno delo osebno, po telefonu ali elektronski pošti. Kontaktni podatki enot Domžale, Kamnik in Litija ter njihove uradne ure so objavljeni na spletni strani CSD Osrednja Slovenija – vzhod. Če ne veste, na koga se obrniti, vam bodo zaposleni pomagali poiskati ustreznega sogovornika.
