Po počitnicah se običajno ponovno začne hitro življenje, številne obveznosti, polni urniki in občutek, da vedno lovimo korak s časom – vse to postaja nova “normalnost”. Naše srce pa na tak ritem pogosto ni pripravljeno. Stres ni le občutek napetosti ali utrujenosti – gre za fiziološki odziv telesa, ki lahko dolgoročno oslabi ožilje, zviša krvni tlak in poveča tveganje za srčno-žilne bolezni.
Čeprav si vsi želimo več miru, realnost pogosto ne dopušča bistvenega upočasnjevanja. A tudi v natrpanem dnevu lahko naredimo veliko za zdravje srca z malimi, a rednimi koraki.
Zakaj stres ogroža srce
Ko smo pod stresom, telo sprošča hormone adrenalina in kortizola. Ti pripravijo telo na akcijo – pospešijo srčni utrip, povečajo pritisk in napnejo mišice. Če stres traja le kratek čas, je to koristno. Če pa traja več tednov ali mesecev, srce ostaja v “rdečem območju”.
Posledice kroničnega stresa na srce:
- zvišan krvni tlak in srčni utrip,
- večja možnost za nastanek aritmij,
- kopičenje maščob v žilah,
- zmanjšana sposobnost regeneracije srčne mišice,
- motnje spanja, ki še dodatno povečajo obremenitev telesa.
Dihalne vaje – prva pomoč pri stresu
Eden najučinkovitejših načinov za pomiritev srca je pravilno dihanje. Dihalne vaje umirjajo živčni sistem, znižujejo krvni tlak in zmanjšujejo mišično napetost.
Preizkusite:
- usedite se udobno, zaprite oči,
- vdihnite skozi nos 4 sekunde,
- zadržite dih 2 sekundi,
- izdihnite počasi skozi usta 6 sekund,
- ponovite 5-krat.
Že po dveh minutah boste občutili več umirjenosti in lažje koncentracijo.
Mikroodmori in gibanje med delom
Če delate v pisarni ali veliko sedite, vaše srce hrepeni po gibanju. Dolgotrajno sedenje zmanjšuje pretok krvi, obremenjuje žile in slabi delovanje mišic, ki pomagajo pri cirkulaciji.
Vpeljite v svoj dan enostavne navade:
- vsakih 45 minut vstanite in se raztegnite,
- hodite po stopnicah namesto z dvigalom,
- med telefonskim pogovorom se sprehajajte,
- pri delu za računalnikom večkrat globoko vdihnite,
- kosilo pojejte v miru, brez telefona ali računalnika.
Majhne spremembe, izvajane dosledno, imajo dolgoročno največji učinek.
Skrb za srce pomeni tudi skrb zase
Zdravje srca ni le fiziološko – močno ga povezuje tudi psihološko počutje. Občutek stalnega pritiska, pomanjkanje podpore ali občutek, da moramo vse zdržati sami, srce dobesedno izčrpava. Pomaga, če si dovolimo trenutke počitka brez krivde. Srce potrebuje mir ravno tako kot mišice po napornem treningu.
Prijazen CKZ nasvet
V urnik vključite tri “srčne pavze” dnevno: minuto za dihanje, raztezanje in pogled skozi okno. Če želite, nas obiščite v Centru za krepitev zdravja, da skupaj poiščemo načine, kako lahko tudi v hitrem tempu poskrbite za svoje srce.
Članek je nastal v sodelovanju s Centrom za krepitev zdravja Kamnik.
