Po enajstem mestu na letošnjem evropskem prvenstvu domžalskega telovadca Anžeta Hribarja prihodnji teden čaka novo veliko tekmovanje – svetovno prvenstvo v Rotterdamu. Njegov glavni cilj je preboj v finale parterja, s čimer bi tudi želje po nastopu na olimpijskih igrah v Los Angelesu dobile precej bolj realne obrise.
Svetovno prvenstvo v gimnastiki, ki bo še zadnje dejanje letošnje sezone, bo od 17. do 25. oktobra. Slovenija tja potuje s sedemčlansko ekipo, selektor moške vrste Aljaž Vogrinec pa največ pričakuje od Anžeta Hribarja in Gregorja Rakoviča. Tekmovanje v sloviti dvorani Rotterdam Ahoy bo imelo dodatno težo tudi zaradi kvalifikacij za olimpijske igre v Los Angelesu leta 2028. Gre namreč za prvo svetovno prvenstvo novega olimpijskega cikla, na katerem bodo podeljevali ekipne olimpijske kvote. Po tri najboljše reprezentance v moški in ženski konkurenci si bodo že v Rotterdamu zagotovile nastop na olimpijskih igrah. Na Nizozemskem se bodo zbrali številni aktualni olimpijski in svetovni prvaki, med njimi tudi brazilska zvezdnica Rebeca Andrade. O olimpijskih igrah seveda sanja tudi 22-letni Hribar, vendar je do Los Angelesa še dolga pot. Ta bo vodila predvsem prek odličnih nastopov na tekmah svetovnega pokala v prihodnji sezoni.
V Parizu zaostal le za svojim vzornikom
»V Rotterdam odhajam zelo dobro pripravljen. V Parizu sem dobil dodatno motivacijo, saj sem po dolgem času naredil dve zelo dobri vaji, torej tako v kvalifikacijah kot na tekmi. Dobil sem potrditev, da se lahko kosam z najboljšimi in da se trud, ki ga vlagam v treninge, obrestuje,« je Hribar v pogovoru za Modre novice opisal zadnjo tekmo sezone svetovnega izziva v športni gimnastiki (potekala je zadnji septembrski konec tedna), na kateri je z oceno 14,233 točke osvojil drugo mesto in zaostal le za svojim vzornikom, slovitim Artemom Dolgopyatom. Izraelski telovadec ukrajinskega rodu je na parterju osvojil že vse lovorike, v Tokiu 2020 je bil tudi olimpijski prvak. Letos je med drugim zmagal na evropskem prvenstvu v Zagrebu, na katerem je Hribar z manjšimi težavami pri doskokih osvojil enajsto mesto, a z oceno 13,833 ni veliko zgrešil nastopa v finalu. Zanimivo je, da ima Dolgopyat podobno vajo. »Drži, on resda še malo težjo, saj ima izhodiščno oceno 5,8, praviloma pa jo vedno izvede brezhibno. Star je 29 let in je še vedno med prvimi favoriti vsakega večjega tekmovanja.«
Želja je sestaviti vajo z izhodiščno oceno 6,0
Seveda želi 22-letni Hribar v Rotterdamu vajo v kvalifikacijah izvesti čim bolj korektno, kar bi morda lahko zadostovalo za finale. »Moj cilj je, da svojo vajo izvedem brez večjih napak. Želim pokazati vse, kar znam, in se s čim boljšo izvedbo uvrstiti v finale in boj za odličja. Vidim, da sem lahko konkurenčen najboljšim, ne manjka veliko, da se bom boril za medalje na največjih tekmovanjih. Predvsem bi moral še otežiti svojo vajo, da bi imel višjo izhodiščno oceno. Zdaj je znaša 5,6 točke, želja pa je 6,0 točke. Štiri desetinke niso videti veliko, ampak je zelo težko priti do njih. Z gimnastiko se ukvarjam že več kot 17 let, zdaj se ji lahko posvečam povsem profesionalno, saj sem od marca zaposlen v športni enoti Slovenske vojske. To mi veliko pomeni, saj mi teče delovna doba, dobivam plačo in lahko mirno treniram. Prej so me financirali zlasti starši.«
12 tisoč gledalcev je pomenilo dodatno spodbudo
Naš sogovornik ima že kar nekaj izkušenj z velikih tekmovanj, pa tudi uspehov, saj ima tri medalje s svetovnih pokalov oziroma svetovnih izzivov. Na svetovnem prvenstvu je prvič tekmoval lani v Indoneziji. Da bi lažje obvladoval pritisk velikih tekem, sodeluje tudi s psihologom. »Lani sem imel na svetovnem prvenstvu še nekaj treme, letos pa dobro vem, kaj me čaka. Na večjih tekmah je seveda večji pritisk, a se znam dobro pripraviti. Tudi zato sodelujem s psihologom Matejem Tušakom. Na septembrski tekmi v Parizu, kjer sem bil drugi, je bilo v Accor Areni 12.000 gledalcev. Takšnega vzdušja na gimnastičnih tekmah skorajda ni nikjer drugje. A vse skupaj mi je dalo le še dodatno spodbudo. Ni bilo treme, sodelovanje s psihologom mi pomaga, znal sem se sprostiti.« Pomembno je tudi, da Anže nima večjih težav s poškodbami, kar zaradi vseh sil na parterju ni tako samoumevno. »Včasih me malo ”štihne” v križu, večjih poškodb pa k sreči še nisem imel.«
Sedem ur treninga vsak dan
Trening vrhunskega telovadca traja skoraj toliko kot običajen delovnik. »Treniram približno sedem ur na dan. Dopoldne vsaj tri ure, da izboljšam telesno pripravo, zato ta čas večinoma preživim v fitnesu. Popoldne sem v telovadnici, vadim posamezne elemente, da čim bolje izpopolnim svojo vajo. Ker je hrbtenica na parterju zelo obremenjena, je še kako pomembno, da se pred skoki dobro ogrejem, kar traja vsaj pol ure. Po treningu seveda sledi še raztezanje.« Med njegovimi najzahtevnejšimi elementi izstopa stegnjena dvojna sprednja salto z dvema obratoma, povezana z dvojno skrčeno salto naprej. Gre za kombinacijo, pri kateri je izvedba na najvišji ravni izjemno zahtevna, napaka pa se lahko zelo hitro odrazi tudi v končni oceni. »To kombinacijo na treningu vsak dan ponovim sedemkrat ali osemkrat, približno petkrat pa je izvedba korektna. Na tekmah sem jo do zdaj izvajal petkrat; enkrat mi ni uspelo in sem padel, s tem pa izgubil eno točko, kar je v tej konkurenci ogromno in pomeni, da se lahko posloviš od visoke uvrstitve.«
Trampolin popestri trening
Parter je že od nekdaj Hribarjeva paradna disciplina. Da je mojster svojega športa, vam lahko dokaže kadarkoli s kakšno salto nazaj. »Za parter sem se odločil, ker imam veliko energije in sem dovolj močan in spreten za vrtenje po zraku in vse akrobatske elemente. Na treningu vadim tudi na preostalih orodjih, a nisem tako konkurenčen.« Na preskoku bi lahko bil, zato upa, da bo naslednje leto spet tekmoval tudi v tej disciplini, saj bi lahko prišel blizu svetovnemu vrhu. Predvsem pri mladih je, ko govorijo o gimnastiki, zelo privlačen trampolin. »Vsekakor je dobrodošel in predstavlja zabavnejši del treninga. Tudi sam kdaj na treningih skačem na trampolinu, na tekmovanjih v športni gimnastiki pa ga seveda ni. Vseeno ti lahko da določeno osnovo, tudi za parter.«
Mama vse tri otroke usmerila v gimnastiko
Za Anžetovo športno pot je bila ključna močna družinska podpora. V gimnastiko ga je usmerila mama Barbara, ki je tudi sama v osnovni šoli trenirala ta šport: »Najprej je vpisala sestro Lucijo ter pozneje še mene in mlajšega brata, ki pa je precej hitro odnehal in ugotovil, da to ni zanj.« Že od začetka športne poti je Anže član Športnega društva Sokol Bežigrad, kjer za njegov razvoj skrbi trener Franc Rojc. »Zelo dobro sodelujeva. Morda se kdaj ne strinjava, a ga ne bi zamenjal z nikomer drugim. Zagotavlja mi vso podporo, sestavlja treninge, tudi vajo sestaviva skupaj.«
Anže pravi, da v vseh 16 letih treniranja še ni imel večje krize ali želja po zaključku kariere. »Seveda se kdaj pojavijo tudi misli, da bi končal kariero, a ko vse prespiš, hitro ugotoviš, da nima smisla, saj je bilo vloženega že preveč truda, dodatno te naprej žene tudi misel na olimpijske igre.«
Vse najboljše Luciji za 25. rojstni dan
Z olimpijskimi igrami ima že izkušnje Anžetova sestra Lucija, ki ravno danes, na dan izida oktobrske številke Modrih novic, praznuje 25. rojstni dan. Seveda bo tudi Lucija nastopila na svetovnem prvenstvu v Rotterdamu, vendar brez posebnih ciljev: »Od letošnjega svetovnega prvenstva nimam toliko pričakovanj, veliko pomembnejše bo prvenstvo prihodnje leto, ko bodo kvalifikacije za olimpijske igre. Tekmovala bom le na bradlji in gredi, a sem prepričana, da ima Anže več možnosti za finale kot jaz,« je povedala Lucija Hribar, ki je zmagala na zadnjih treh izborih za najboljšo športnico občine Domžale, seveda pa si tudi sama želi, da bi v Los Angelesu nastopila skupaj z bratom. »To bi bilo res nekaj izjemnega.« Tudi Anžetu podpora sestre pomeni veliko: »Drug drugega spodbujava in si pomagava na treningih. Ko je bila Lucija na olimpijskih igrah, sem tudi jaz v dvorani Accor Arena v Parizu navijal zanjo.« Dve leti pozneje je Anže v isti dvorani z drugim mestom potrdil, da je na odlični poti k uresničitvi olimpijskih sanj …
M. O.
