Na Veliki planini jeseni čas teče počasneje. Drevesa se odevajo v pisane odtenke, pašniki dobivajo zlatorjav pridih, poti med pastirskimi kočami pa vabijo k mirnemu raziskovanju. Po živahnem poletju je to priložnost za drugačno doživetje planine: več tišine, razgledov in trenutkov, ko lahko preprosto uživamo v hoji in lepih razgledih.
Od 15. oktobra do vključno 15. novembra 2026 zaradi rednih vzdrževalnih del ne bosta obratovali nihalka in sedežnica Šimnovec, kar pomeni, da se na planino lahko podate peš in pri tem izbirate med krajšimi dostopi z višje ležečih izhodišč in daljšimi vzponi iz doline.
Za tiste, ki bi več časa namenili sprehodu po planoti, so izhodišča na parkiriščih Rakove ravni, Ušivec in Mačkin kot. Od Rakovih ravni je treba za dostop na planino predvideti približno dve uri hoje in okoli 500 metrov višinske razlike. Z Ušivca je vzpona približno za eno uro in 280 višinskih metrov, iz Mačkinega kota, najbližjega parkirišča planini, pa približno 40 minut in 230 višinskih metrov. Čas hoje je odvisen tudi od izbrane poti, cilja, tempa in razmer na terenu. Od parkirišča Mačkin kot dalje vožnja z vozili ni dovoljena.
Daljši vzpon lahko začnete v Kamniški Bistrici in se čez Dolski graben ter planino Dol povzpnete proti Veliki planini. Za pot do Gradišča je treba predvideti približno tri ure hoje in 1126 metrov višinske razlike. Druga možnost je vzpon iz Stahovice mimo svetega Primoža, ki do Gradišča traja približno tri ure in štirideset minut ter premaga okoli 1236 višinskih
metrov. Pri načrtovanju obeh pohodov upoštevajte tudi čas za sestop in postanke.
Sprehod po Veliki planini je hrana za dušo
Na sami planoti se odpirajo številne možnosti za nadaljnje raziskovanje. Med Malo, Veliko in Gojško planino vodi učna pot Po stopinjah pastirjev, ki povezuje naravne in kulturne zanimivosti ter približa življenje pastirjev nekoč in danes. Sprehod med pašniki in značilnimi kočami tako postane tudi odkrivanje zgodb tega prostora.
Sonce še ne pomeni toplote
Jesenska temperaturna inverzija lahko poskrbi za posebno doživetje: medtem ko se dolina skriva pod meglenim pokrovom, je Velika planina nad njim obsijana s soncem. Vendar sončni razgledi ne pomenijo nujno toplih razmer. Jutra in večeri so lahko hladni, na odprtih delih planote pa tudi vetrovni.
Pred odhodom zato preverite vremensko napoved in razmere na poteh ter izberite traso glede na svojo telesno pripravljenost. Poskrbite za primerno pohodniško obutev, topla oziroma večslojna oblačila in zaščito pred vetrom. Zaradi krajših jesenskih dni se na pot odpravite dovolj zgodaj, da bo čas tudi za miren povratek.
Razvajanje brbončic v gostišču Zeleni rob
Po pohodu si novih moči naberite v gostišču Zeleni rob, kjer jesensko doživetje dopolnjujejo sezonski štruklji. Razvajali vas bodo s skutnimi štruklji z bučno omako, z sladkimi štruklji z okusom jabolčnega zavitka in z vaniljevo omako in gozdnimi sadeži.
Posebej praznično bo ob martinovem. Na Zelenem robu bo martinovanje potekalo 7. in 8. ter 14. in 15. novembra 2026. Pripravili bodo poseben martinov meni z domačimi okusi pozne jeseni, ki ga bo mogoče dopolniti z vinsko spremljavo Ščurek. Obvezna je predhodna rezervacija na booking@velikaplanina.si.
Jesen tako vabi, da Veliko planino doživimo v svojem koraku – z vzponom skozi gozd, raziskovanjem planote, postankom ob razgledih in kulinaričnim zaključkom na Zelenem robu. Podrobnejše informacije za načrtovanje obiska najdete na www.velikaplanina.si, opise dostopov pa v prispevku Peš na jesensko Veliko planino – katera pot je prava zate?.
