S programom po metodi Louise Hay predelamo strahove in bolečine ter poiščemo vzroke, zakaj smo se znašli na določenem mestu. Dobimo znanje, razumevanje in smernice, ki nas vodijo k izpolnjenemu in mirnemu življenju. Licencirana coachinja po programu Heal Your Life® je tudi Domžalčanka Petra Arnež Mohorič, ki jo je knjiga Louise Hay Življenje je tvoje tako navdihnila, da je sprva spremenila svoje življenje in načine delovanja, kasneje pa se izobrazila, da pri tem lahko pomaga tudi drugim. Danes ozavešča ljudi, da ima vsak možnost prekiniti začaran krog družinskih bolezni, zaradi osebne zgodbe se še posebej osredotoča na raka, in zaživeti polno, mirno in brez strahov. »Verjamem, da je ključ do srečnega in izpolnjujočega življenja v razumevanju in sprejemanju sebe in drugih, ki so okrog nas. Moj cilj je, da vam pomagam odkriti in sprostiti vaš polni potencial, da boste lahko živeli brez strahu in omejitev,« pravi Petra, ki po novi poti stopa srčno in predano, predvsem pa s hvaležnostjo, da lahko pomaga tudi drugim.
Ko sva se srečali aprila 2019, takrat za članek o novoustanovljenem Klubu poslovne odličnosti Domžal in okolice, katerega predsednica ste bili več let, ste še delali v mednarodni korporaciji, danes pa ste licencirana coachinja po programu Heal Your Life®. Kaj se je zgodilo vmes?
Leta 2022 sem se poročila. Poleg tega sem že drugič prebrala knjigo Življenje je tvoje, ki me je popeljala v globlje raziskovanje avtorice Louise Hay oziroma njene filozofije. Brala sem knjigo za knjigo, in ker tudi to ni bilo dovolj, sem začela iskati, kje bi se lahko naučila še več. Odpravila sem se na izobraževanje v Ameriko, kjer sem pridobila licenco za učitelja za delavnice, nato pa še v Irsko, kjer sem sprva pridobila licenco za coacha, ob drugem obisku pa sem se učila, kako vzpostaviti holistični center, hkrati pa sem opravljala delo asistentke pri trenerki, ki nas je licencirala. Tako sem postala licencirana coachinja po programu Heal Your Life®.
Kaj je bil vzrok, povod za popolno spremembo vaše poslovne poti?
Louise Hay je že v osemdesetih letih učila: spremeni svoje misli in spremenil boš svoje življenje. Ko sem prebrala knjigo Življenje je tvoje, sem začela trenirati po njenih napotkih in takoj videla rezultate. Takrat je minevalo ravno deset let od moje ločitve, zaradi katere se je, sploh s strani mojega bivšega moža, še vedno čutila težina. Z učenjem po metodi Louise Hay sem videla, kako lahko tovrstne situacije rešuješ z ljubeznijo na energetski ravni in niti ne fizično s človekom, če se recimo ne želi o tem pogovarjati. Rezultati so prišli takoj, kar me je motiviralo, da tudi sama spodbudim in navdušim ljudi, naj uporabljajo to metodo in delajo po njej, kajti življenje se res začne obračati, ko začneš spreminjati svoje misli.
Danes je moje poslanstvo ozaveščanje ljudi, da lahko, ne glede na to, katero bolezen imajo v družini, jaz sem se fokusirala na bolezen rak, to spremenijo in bolezni ne dedujejo. Tu sem črpala iz lastnih izkušenj. Moja stara mama je zbolela za rakom na debelem črevesju. Otroštvo sem preživela v njeni bližini, saj sva z mami do mojega osmega leta živeli z njo. Opazovala sem, kako je staro mamo ves čas polnil strah – strah, da bo zbolela, strah, da ji bo nekdo nekaj ukradel, strah, da se nam bo kaj zgodilo itd. Strah je bil prisoten ves čas, poleg tega tudi nekaj zamere. Danes verjamem, da se je pri njej rak razvil iz tega strahu. Ker sem njena vnukinja in dejansko človek stopa po poti, ki so jo začrtali njegovi predniki, sama pa si nisem želela takšnega življenja, sem začela spreminjati svoja razmišljanja, prepričanja, misli, s čimer sem dobila energijo za življenje in zdravo telo. Vse življenjske situacije, ki mi pridejo na pot, zdaj rešujem na ta način. Seveda še vedno ne živim v pravljici, ampak danes se življenjskih izzivov lotevam drugače – spreminjam misli, ne ostajam v zgodbi, ne mariniram se v težavi, ne prepiram se s svojim umom. Slednjega dojemam kot prijatelja, ki je z mano 24 ur na dan. S tem zgledom živijo tudi moji otroci in mož. Zdaj vidim, da je vse možno, ne glede na to, s kakšnimi strahovi pridemo iz otroštva ali pa morda celo iz drugih življenj. (nasmeh)
Ta program torej ni le vaša služba, temveč tudi vi živite po njegovih zakonitostih. Kako dragoceno je, da združujete poslovni in zasebni vidik? Ne nazadnje tudi fizično, saj delavnice izvajate v prostoru, ki je del vaše domače hiše.
Pogosto slišimo nasvete, da je treba najti harmonijo oz. ravnovesje med poslovnim in zasebnim življenjem. Toda jaz sem en sam človek. Petra, ki gre v službo, in Petra, ki je doma, nista ločeni, to je ena in ista oseba, zato ste tudi vi danes prišli v mojo hišo. Prostor, kjer potekajo delavnice, je vseeno malce ločen, po drugi strani pa zelo povezan s prostori, kjer bivam z družino. Zdaj delamo nove stopnice do mojega delovnega prostora. Ko sem doma spraševala, ali narediti zunanje, ločene ali notranje, povezane stopnice, so tako otroci kot mož odgovorili, da notranje. Tudi oni si želijo biti povezani z mojim poslanstvom in ravno to je bistvo –živeti to filozofijo. Ne predstavljam si, kako motivirati ljudi, če sama ne vnašam zakonitosti tega programa v vse vidike svojega življenja. Toliko, kot se spoštuješ sam, toliko te bodo spoštovali drugi, toliko, kot se imaš sam rad, te bodo imeli radi drugi. Iz tega izhajam, zato verjamem, da moje poslanstvo deluje le, če ga prepletam tako med poslovnim kot zasebnim življenjem.
Kaj pomeni program po metodi Louise Hay? Kako bi ga opisali?
To je šesttedenski program s šestimi 60-minutnimi, zelo učinkovitimi srečanji. Oseba prihaja na srečanja enkrat na teden ali štirinajst dni. Časovnica je popolnoma prilagodljiva. Z metodo Louise Hay v šestih tednih veliko izveš o sebi, recimo, zakaj pridejo strahovi, zakaj negativna prepričanja, kako vplivajo na vsakdanje življenje itd. Naučimo se zelo pomembne stvari. Recimo sproščanja jeze. Jezo je treba sprostiti, seveda na drugačen način, ne na drugega človeka ali na situacijo, in tega večina ljudi ne zna. Učimo se odpuščati. To je tudi tisti vidik, ki me je motiviral v povezavi z rakovimi bolniki. Zamera, ki je ne spustimo, medtem ko tisti, ki mu je namenjena, normalno živi svoje življenje, je kot zapor. Poleg tega imamo interaktivne vaje, kakšno meditacijo, vmes vizualizacijo, tako da ta ura mine, kot bi švignil. Že med posameznimi srečanji oseba nova znanja vnese v svoje življenje, po šestih srečanjih pa z lahkoto vsak nadaljuje sam.
Kako je potekalo vaše izobraževanje?
Izobraževanje je zelo praktično, zato tudi coachi in trenerji zdaj tako delamo na srečanjih. Ob prihodu v Ameriko smo najprej doživeli dvodnevno originalno delavnico po metodi Louise Hay. Jaz jo zdaj ponujam v šesttedenskem programu, ker sem začutila, da dvodnevna delavnica veliko premakne, toda znanje se hitreje izgubi, kot če delaš dlje časa in po korakih. Ampak če nadaljujem z izobraževanjem – sprva greš sam čez vse procese, potem pa se začneš učiti, kako ti sam treniraš ljudi.
Katera so vaša področja delovanja znotraj tega programa?
Sama se zdaj osredotočam na delo v paru, saj menim, da je moje poslanstvo – živeti brez raka – veliko hitreje uresničljivo v dvoje. Če partnerja skupaj rasteta, se slišita, si vzameta čas, potem so spremembe hitre in se širijo.
Poleg ločitve in dednih bolezni, ki ste jih že omenili, katere so še tiste spremembe, ki so vam najbolj dragocene oz. so vam najbolj spremenile življenje? Kako so ga spremenile?
Ogromna sprememba je, da ne kažem več s prstom na ljudi, da sem zaradi njih imela slab dan ali pa nekaj narobe naredila. Predvsem prevzemam odgovornost za vse, kar delam, govorim in pišem. Druga pomembna sprememba je, da ne spreminjam drugih. To sem veliko počela v prvem zakonu, ko sem želela postaviti moža v določen predal, da bo tako razmišljal kot jaz. Prav tako sem hotela, da bi tast in tašča, s katerima smo živeli v isti hiši, sprejela moj način, tisto, kar jaz hočem. Tako ne gre. Prej ali slej ugotoviš, da lahko spremeniš samo sebe in tiste vzorce, ki ti ne služijo. Če to delaš z ljubeznijo in pravim vzvodom, potem bodo temu sledili tudi drugi. Ko se sprejmeš takšnega, kot si, in živiš v trenutku, lahko postaneš zgled. Vse to so veščine, ki se jih lahko naučimo.
Kako težko je spremeniti zakoreninjene vzorce vedenja in delovanja, ki jih ljudje imamo?
Knjiga Življenje je tvoje je tako močno vplivala name, ker je zelo preprosto napisana, vsak jo lahko razume. Poleg tega je njeno glavno vodilo: spremeni misel in spremenil boš življenje. Če s to mislijo odgovorim na vprašanje, kako težko je spremeniti vzorce vedenja in delovanja – ni težko. Če bova rekli, da je težko, potem tudi bo težko. (smeh)
Seveda vsaka sprememba terja svoj čas, treba je biti potrpežljiv, ampak vseeno je to veliko hitreje v primerjavi z zavedanjem, da smo dvajset, trideset, štirideset let živeli po vzorcih in prepričanjih, ki nam ne služijo več. Moj program obsega šest srečanj. Če v tem času ne morem motivirati ljudi, da se premaknejo, potem nadaljnja srečanja niso potrebna. Moj namen ni, da bi ljudje k meni na srečanja hodili vse življenje ali pa celo leto. Dobro je, da ostanemo v stiku, saj se včasih zgodi, da človek zopet obtiči in mu lahko takoj pomagam. Ne potrebuje pa mesece in mesece srečanj. To nima smisla, saj se rešitev hitro pokaže. Ravno zaradi tega je meni ta program tako všeč. Rada imam učinkovitost. Če stvar ne deluje, se ne bom posebej trudila. In metoda Louise Hay res deluje. Ko prideš na točko, ko se imaš rad in se sprejmeš takšnega, kot si, ne moreš več drugam. In kaj je najlepše pri vsem tem? Izgubiš strah. Izgubila sem vse strahove, tudi pred smrtjo. Treba se je vprašati, kaj bi obžalovali, če partner jutri umre. Zakaj? Zato da danes živimo kakovostno, da ne bomo potem, ko nekoga ne bo več, objokovali, žalovali. Seveda vsak človek določen čas žaluje, a pomembno je, da ne ostanemo v tej zgodbi. Nekateri ljudje vse življenje ne morejo preboleti, da jih je nekdo zapustil. Zakaj? Mož, žena, partner, otrok so bili njihova polovica, jaz pa učim, da moramo biti celote in te celote združiti v lepe odnose. To velja tako za zasebno kot poslovno področje.
Ali je ravno učinkovitost tista, zaradi katere vas je ta metoda prepričala, ali je še kaj drugega?
Zakaj ta metoda? Ne toliko zaradi učinkovitosti, temveč preprostosti. Veliko ljudi Louise Hay ni verjelo, češ da je njena metoda prelahka. Ko pa začneš delati, govoriti, živeti njeno metodo, verjeti vanjo, pa vidiš, da je res lahko tako preprosto. Vsakdo, ne glede na to, kako na dnu je, koliko strahu ima, kako zavrt je v svojih prepričanjih, lahko vnese spremembe v svoje življenje – sprva z mojo pomočjo, kasneje sam. Če nekdo prebere knjigo in pogleda videoposnetke na to temo, lahko pride daleč, na coaching pa vabim vse tiste, ki bi do rezultatov radi prišli hitreje in bolj učinkovito ali pa preprosto potrebujejo nekoga, da jim stoji ob strani, jih posluša in drži za roko. Človek ima vse odgovore v sebi, treba je izhajati iz sebe. Ta program omogoča, da se končno slišiš in prideš v stik s sabo, predvsem pa je ključno, da za to odločitev nikoli ni prepozno. Louise Hay je začela po štiridesetem letu; toliko let se je učila na lastnih napakah, da je potem lahko učila druge in jim pomagala.
Pomembno je vedeti, da je metoda primerna za vse, tako samske kot pare ali starejše, ne glede na težave, s katerimi se soočajo. Psihoterapija je terapija, ki te pripelje iz slabega območja v stanje, ko si v redu, coaching pa vodi iz slednjega v stanje, ko si super. Vsi si zaslužimo lepo, predvsem pa mirno življenje, brez strahu. Ko se ne bojimo, se življenje odpre.
Ali sta strah in zamera najbolj pogosti negativni čustvi ali je še katero drugo, ki ga še nisva omenili?
Krivda je zelo močna.
Ali je govora o samoobtoževanju ali o prelaganju krivde na druge?
Oboje. Večinoma pa je najmočnejše samoobtoževanje. V srečanjih se naučimo, da nam je čustvo v korist, le če je v nekih normalnih mejah. Recimo, strah nam koristi, da ne hodimo po strehi, ne koristi pa nam, da se zaradi njega ne usedemo na letalo in zato ne gremo pogledat čudovitega sveta. Važno je, da tisti del čustva, ki je koristen, obdržimo in ga znamo uporabljati, pretirani del pa se naučimo umiriti in ga obrniti sebi v prid. Treba je vedeti, da je to samo misel.
Kaj je najbolj pomembno na poti osebne preobrazbe? Kateri so tisti mejniki, dejavniki, ki bi jih izpostavili na podlagi izkušenj in so nujno potrebni, da pridemo do cilja?
V teh šestih srečanjih lahko predelamo vse, da začnemo drugače razmišljati. Kot coachinja sem natrenirana, da hitro prepoznam, kje je največja težava, ki človeka zadržuje, čemur prilagodim program. Po mojem mnenju ne morejo vsi ljudje imeti istega programa, zato ga prilagodim tistemu, kar posameznik potrebuje. Na moji spletni strani petraam.com se lahko osebe prijavijo tudi za posamezno srečanje. To je uvodni coaching, da nekdo sploh vidi, ali si želi tako delati.
Kako je strankam, ko pridejo k vam? Ko vstopijo v vašo hišo, vašo družino?
Stranke čutijo, da nisem naredila ločnice. To je moje življenje. Vse, kar govorim in delam, prihaja iz mene. V prihodnosti je sicer želja postaviti holistični center, da bo imelo še več ljudi možnost dostopati do programa, a dokler ga še ni, je treba iti po korakih in začeti doma. Imam možnost najema, pa sem se vseeno odločila, da stranke povabim k sebi, da se počutijo domače in vidijo, da živim, kar govorim. Nekatere je strah, da vse te energije ostanejo v tem prostoru, a tudi to je samo misel oz. prepričanje. Jaz stopam po tej poti, da ljudi motiviram in ozavestim ter jim pomagam, zato njihove energije ne navzamem nase. Obstajajo pa tudi metode, s katerimi si pri tem pomagam. Delam osmice, denimo. Čeprav sva v tem trenutku povezani, sem jaz v svojem prostoru, vi v svojem.
Ali so te osmice uporabne tudi, ko gre za druge vrste srečanj ali pa celo konflikte, da se človek lahko distancira?
Povsod. Na poslovnem področju, v družini, z otroki ipd. Osmica je neskončna povezanost. Ko delaš osmico, si povezan, da lahko dobro delaš, a vsak ostaja v svojem polu. Potem tudi ni strahu, da bi koga izgubil. Zakaj? Ker imaš rad sebe in veš, da si prišel po svoje življenje in ne živiš za partnerja, otroka, službo, delo, ampak zase.
Temu lahko najbrž rečemo zdrava povezanost, kajne?
Da, res je.
Ali je po vašem mnenju te zdrave povezanosti dandanes manj?
Tako je. Če pogledamo samo otroke, ki bi jih radi kar v vato zavili in ne spustili stran od sebe. A vsaka izkušnja, tudi negativna, ki jo človek doživi, ga bogati. In to bogastvo si seveda želim za svojega otroka. Tako postane samostojna osebnost, samostojna celota. To je lahkotnost, ko živiš brez pretirane navezanosti.
Zakaj to delamo? Sami sebi nismo dovolj?
Največ zato, ker se bojimo biti sami s sabo, bojimo se sebe, ker se nismo sprejeli in ves čas potrebujemo potrditve iz okolice. To sem doživela tudi sama. Ko to dojameš, ne potrebuješ več potrditev. Pomembno orodje pri Louise Hay je ogledalo; ko se gledaš in pogovarjaš sam s sabo ter si izrekaš določene stvari, takrat začneš sebi dajati tisto, kar želiš, da ti dajo drugi. Ko začneš dajati sam sebi, pa ti dajo tudi drugi.
Kot ste omenili, je vaša želja vzpostavitev holističnega centra. Kakšni so načrti?
Zelo blizu zdajšnje lokacije je zemlja, kjer bo stal holistični center. Če bi se našel soinvestitor, bi zgodba lahko dobila večje razsežnosti, s čimer bi pridobili vsi. Stara sem 44 let, recimo, da bo pri petdesetih ta mejnik, ko se bo moja želja tudi uresničila.
Že takoj po koncu izobraževanja se je porodila želja, da bi moje izkušnje dobile glas na svetovnih odrih. Slišim klic tujine. To nameravam izvesti skozi večdnevne delavnice za tuje stranke v naši čudoviti Sloveniji, hkrati pa tudi z izvajanjem programov v tujini. Delam počasne korake. Če človek zajema s preveliko žlico, ne izhaja več iz sebe, ampak izgublja strast in dela na silo.
Poleg tega si zelo želim pridobiti še eno licenco, in sicer po programu Pet jezikov ljubezni. Letos naj bi v Ameriki postavili ta program na podlagi čudovite istoimenske knjige, ki jo je napisal psihoterapevt dr. Gary Chapman. Po dolgoletnem raziskovanju in delu z zakonci je ugotovil, da imamo vsi enak problem – nihče ne govori istega jezika ljubezni kot drugi. Obstaja pet čustvenih jezikov ljubezni oz. pet načinov, kako ljudje izražajo in razumejo ljubezen. Ko vemo, kateri jezik ljubezni govori drugi, razumemo, kako deluje v odnosu, česa si želi, kako nam kaže, da nas ima rad. To je drugi korak v mojem izobraževanju – z licenco po programu Heal Your Life® se osredotočam na človeka, z novim znanjem pa bi lahko osvetlila in še poglobila tudi njegove odnose.
Potrditev, da ste na pravi življenjski poti oz. je to, kar delate, vaše poslanstvo, pa ste prejeli na Baliju; nam poveste več?
Preden sem odšla na Bali, ni prihajalo toliko strank, jaz pa sem ogromno čistila. Vedela sem, da moram oditi, za kratek čas pustiti stvari za sabo in biti odprta. Na Baliju sem šla k zdravilcu, ki mi je, še preden sem mu povedala, s čim se ukvarjam, potrdil, da je to moje poslanstvo.
Kako se počutite po dveh letih samostojne poslovne poti, kjer je človek svoboden, a včasih manj varen, za razliko od varnosti v veliki korporaciji, kjer pa se lahko kariera oz. rast, tako poslovna kot osebna, na neki točki tudi popolnoma ustavi?
Ključno je, da je prehod mehek. Še vedno sodelujem s korporativnim svetom. Zelo sem bila vesela, da sem bila uslišana in smo v podjetju, kjer sem bila zaposlena, začeli izvajati coaching. To je korak, ki bi ga priporočila vsakemu podjetniku. Zaposleni s tem začutijo, da je podjetju mar, saj namen coachinga niso poslovni rezultati, morda sicer kot dolgoročni cilj, temveč zadovoljstvo ljudi. S tem sodelovanjem je ostala finančna varnost, zaradi česar se moja pot coacha gradi naravno, iz ljubezni in ne na silo.
Pa se z zadnjim vprašanjem vrniva na začetek … Kako to, da ste se odločili za zaprtje Kluba poslovne odličnosti Domžal in okolice, ki je povezal poslovne ženske iz Kamnika, Domžal, Mengša, Trzina, Komende in Lukovice ter jih spodbudil k neformalni izmenjavi znanj in izkušenj ter energije?
Z zaprtjem se zgodba kluba ne zaključuje. Po petih letih predsednikovanja sem dojela, da bomo lažje delovali, če bomo večji, zato smo se pridružili dolenjskemu klubu, ki postaja osrednji za celotno Slovenijo. Tako bomo lahko ustvarjali večje projekte na ravni cele Slovenije, seveda pa bodo določeni dogodki še vedno potekali tudi lokalno. Po mojem mnenju je to odskočna deska za še več. Odstopila sem torej, da se lahko rodi več.
