Direktor Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak je skupaj s kustosinjo Jassmina Marijan napisal knjigo Sadje na slikah Narodne galerije. Knjiga ponuja vpogled v motiviko sadja, ki je upodobljeno v umetniških delih na stenah Narodne galerije.
Knjiga, ki je bogata s podobami sadja mikavnih oblik in razkošnih barv, osvetljuje simboliko sadja v likovni umetnosti ter zgodovino gojenja in s tem povezane posebnosti. Na 22 izbranih slikah so upodobljeni sadeži – od breskev, jabolk, kosmulj do višenj, dve sliki oziroma poglavji v knjigi pa predstavljata tudi sadovnjake in prodajalce sadja. Vsako poglavje je razdeljeno na umetnostnozgodovinski opis izbrane umetnine kustosinje Jassmine Marijan ter vrtnarsko-botanični opis strokovnjaka za rastline Matjaža Mastnaka.
Naslovnico knjige krasi Tihožitje z grozdjem, breskvami in s cvetjem iz sredine 19. stoletja. Slika je podrobneje razložena v poglavju Kosmulje in robidnice. Kosmulje, ki so na sliki upodobljene levo na pultu, so pri nas postale priljubljene v 18. in 19. stoletju, robidnice oziroma črne jagode pa so vidne zgoraj desno. Kosmulje so v 19. stoletju imenovali bodeče grozdičje in pa ágraz ali ágres. Pospeševalci umnega sadjarstva so takrat kmete nagovarjali, naj sadijo ribez in kosmulje, ker je to sad, “ki ga vsekdar lahko prodaš v mestu”. In poudarili, da ga je najbolje gojiti ob zidovih, ki niso primerni za trto. Pri obiranju robidnic je bilo treba biti zelo previden, saj imajo trne in zato je v govorici cvetlic iz 19. stoletja, ko je to tihožitje nastalo, robidnica predstavljala zavidnost, ljubosumje in vihravost, saj njene polegle veje zadušijo vse, kar bi želelo zrasti pod njimi.
Eno izmed najlepših podob v knjigi je Tihožitje s slivami slikarke Ivane Kobilca. A upodobljene so pravzaprav češplje! Slive so poletne, različnih oblik in barv ter sočne, češplje pa so septembrske, vedno so modre in izrazito sladke. Da so zares češplje, potrjujejo tudi naslikana zrela hruška viljamovka in orehi. Simbolika, ki jo lahko povežemo s to sliko, spominja na dan mučenikov, ki ga krščanska cerkev obeležuje 10. marca. V 4. stoletju se je namreč štirideset vojakov elitne legije postavilo za svojo krščansko vero in za svoja prepričanja so bili pripravljeni umreti. Cesar Konstantin I. Veliki, ki je želel kristjane spreobrniti, jih je gole poslal umreti v ledeno mrzlo vodo. Tradicionalno moški na dan mučenikov dobijo klobase, suhe češplje in trnjev venec.
Soavtorja knjige Sadje na slikah Narodne galerije Jassmina Marijan in Matjaž Mastnak sta v tandemu napisala že več knjig: Cvetje in ženske, Vrtovi in parki na slikah Narodne galerije in Sporočilnost cvetlic na slikah Narodne galerije.
