DomovAktualnoZa vedno moja: knjiga o rejništvu

Za vedno moja: knjiga o rejništvu

V svoji novi knjigi Za vedno moja, že šestindvajseti po vrsti, Domžalčanka Mateja A. Kegel opisuje, kako je postala rejnica deklici Miii. Iskreno, neposredno in brez olepševanj spregovori o prvih vzgibih za to odločitev, o rejništvu z vsemi njegovimi izzivi, lepimi trenutki ter drobnimi zmagami in o končnem razpletu, ki sprva ni bil načrtovan – posvojitvi. »Želim pokazati, da je rejništvo lahko izjemno lepa in uspešna življenjska zgodba, predvsem pa sem vesela, da knjiga odpira pogovore o rejništvu, ki jih sicer morda ne bi bilo. Tako lahko pomaga komu bolje razumeti otroka, ki ne odrašča v matični družini, rejnico, ki se vsak dan znova uči premagovati nove izzive, ali biološke starše, ki svojega otroka ne morejo imeti ob sebi,« pravi avtorica in dodaja, da knjiga ni namenjena le rejnikom ali posvojiteljem, temveč vsem staršem, učiteljem in vzgojiteljem.


Matejo je klic, da bi postala rejnica, spremljal že od najstniških let. Glavni povod zanj je bila izkušnja njene mame, ki je odraščala v rejništvu. »Rejništvo je bilo skozi njeno zgodbo vedno del našega družinskega življenja. Že zelo zgodaj sem razumela, da nimajo vsi otroci enakih možnosti za odraščanje in da lahko družina, ki otroka sprejme v svoj dom, odigra zelo pomembno vlogo v njegovem življenju,« pravi Mateja. Mamino zgodbo, ki skozi osebno izkušnjo osvetljuje sistem slovenskega rejništva, je Mateja zapisala v knjigi Mladost v rejništvu, ki je izšla konec leta 2017. Čeprav imata obe deli – Mladost v rejništvu in Za vedno moja – skupno temo, je pisateljica vanju vstopala iz različnih osebnih perspektiv: prvo je zapisala kot hči ženske, ki je mladost preživela v rejništvu, drugo pa iz lastne izkušnje rejnice. Tudi zato je bilo nastajanje obeh del zelo različno. »Pri knjigi Mladost v rejništvu sem bila predvsem poslušalka in pripovedovalka mamine zgodbe,« pravi Mateja, ki to pisanje označuje kot svojevrstno odkrivanje mamine preteklosti in priložnost, da jo je spoznala še z druge plati. »Pri knjigi Za vedno moja pa sem se morala vrniti v lastna doživljanja, odločitve, strahove in občutke. To je bilo precej zahtevnejše predvsem zato, ker nisem želela napisati ničesar, česar Miia ne bi želela deliti z javnostjo. Njene želje sem ves čas spoštovala,« dodaja avtorica, ki je tako z dvema knjigama povezala tri generacije in tri različne poglede na rejništvo.

Mateja Kegel, Za vedno moja
Mateja A. Kegel // Foto: Andreja Pestotnik

Za vedno moja je resnična zgodba Mateje in Miie ter njune poti od rejništva do posvojitve. Odkrito spregovori o nastajanju in življenju rejniške družine: o njunem prvem srečanju, navezovanju in povezovanju, strahu pred izgubo, večerih brez spanja, odnosih z matično družino ter številnih drugih izzivih in negotovostih. »To je zgodba o dveh osebah, ki sta se našli po posebni poti, in se odločili, da postaneta družina,« v uvodni besedi zapiše avtorica, za katero pisanje knjige nikakor ni bilo preprosto. »Pomembno se mi je zdelo, da knjige ne pišem sredi najbolj intenzivnih čustvenih trenutkov. Želela sem, da izkušnje najprej dozorijo, da bi jih lahko pogledala z določene razdalje, jih bolje razumela in tudi bolj premišljeno ubesedila. Ne samo skozi občutke, ki sem jih doživljala takrat, temveč tudi skozi vse, kar danes vem in razumem drugače.« Knjiga je tako nastajala dve leti. »Prvi osnutek je nastal pred dvema letoma, nato pa sem delo odložila.« Mateja je čutila, da zgodba še ni dozorela za objavo. »Pravzaprav sem čakala na tisti notranji klic, da je napočil pravi trenutek,« pojasnjuje.

Pravi trenutek je napočil letos poleti, ko je začutila– kot avtorica, predvsem pa kot mama – da je zgodbo pripravljena deliti z javnostjo. Ta občutek je bil ključen, saj izid tako osebne knjige, ki na široko odpre vrata v življenje dveh oseb in odstira njune strahove, odločitve ter poglede, prinaša tudi veliko ranljivosti. »Ko tako osebno zgodbo prepustiš bralcem, nad njo na neki način izgubiš nadzor. Vsak jo bo namreč prebral skozi svoje izkušnje, prepričanja in pogled na svet. Priznati moram, da to ni povsem preprost občutek,« pravi Mateja, ki je ravno zato vesela vseh pozitivnih odzivov. Med njimi imajo posebno mesto odzivi strokovnjakov, ki Mateji sporočajo, da v knjigi prepoznavajo vrednost za svoje delo: »Ko mi povedo, da je knjiga pomemben prispevek ne le za rejniške družine, temveč tudi za strokovno javnost, saj ponuja iskren vpogled v vsakdanje življenje, razmišljanje in doživljanje rejnice in otroka v rejništvu, dobim potrditev, da je bilo najino zgodbo vredno deliti.«

A namen knjige ni strokovna obravnava rejništva, temveč osebna pripoved o tej izkušnji. »Če bo zaradi najine zgodbe vsaj en otrok deležen več razumevanja ali se bo kdo opogumil za rejništvo, bo knjiga dosegla veliko več, kot sem si ob njenem nastajanju upala pričakovati,« pravi Mateja, ki si želi, da bi bralci po branju knjige Za vedno moja razumeli, da rejništvo ni zgolj začasna namestitev otroka v drugo družino, temveč splet odnosov, čustev, odgovornosti in negotovosti, predvsem pa vsakodnevnih drobnih trenutkov, v katerih se gradijo zaupanje, varnost in pripadnost. »Kot rejniki otroku ne ponudimo le strehe nad glavo, temveč mu odpremo svoj dom in srce. Obenem v svoje življenje sprejmemo tudi njegovo preteklost, izkušnje in odnose, ki so ga oblikovali. Rejništvo zahteva ljubezen brez garancije.«

Miia dodaja, da ji je bilo pomembno, da v knjigi o nikomer ne govorijo grdo, še posebej pa, da sta v njej omenjeni tudi njeni sestri. Čeprav o Miini življenjski poti do februarja 2020, ko je prišla k Mateji, ne izvemo veliko, je nedvomno eno: petletna deklica, ki je k Mateji prišla z življenjem, zapakiranim v škatle, je dobila ljubeč dom brez škatel. Danes Miia pravi: »Nikoli ne obupajmo. V življenju se lahko najdejo dobre stvari.« In v njunem življenju so zagotovo se. »Miia je dobila varen dom, jaz pa najčudovitejšo hčerko. Obe sva dobili družino,« pravi Mateja. In družinska vez, ki se je začela kot začasna namestitev, je čez nekaj let, ko je Mateja Miio posvojila, postala za vedno njuna.

Mateja Kegel, Za vedno moja
Foto: osebni arhiv Mateje A. Kegel

SLEDITE NAM NA

Zadnje novice