Kako mlade spodbuditi, da ostanejo aktivni v svoji domači občini, ter preprečiti njihov odliv v prestolnico in večja središča? To je bilo osrednje vprašanje včerajšnjega regijskega srečanja Šola za župane, ki je v Domu zaščite in reševanja v Trzinu združilo aktualne župane, kandidate za župane in občinske svetnike ter predstavnike mladinskih organizacij in civilne družbe iz osrednjeslovenske regije.
Dogodek je pripravilo regionalno stičišče nevladnih organizacij Stičišče Središče (Zavod Nefiks) v okviru Mreže ZaNVO. Vseslovenska akcija pred lokalnimi volitvami, ki bodo 15. novembra, med 19. in 25. oktobrom poteka v vseh slovenskih regijah ter odpira prostor za neposreden dialog o temah, ki se običajno ne znajdejo na predvolilnih plakatih.
Velika udeležba: Zgledi petih županov in dialog s kandidati
V Trzinu so svoje izkušnje in preizkušene ukrepe predstavili kar štirje gostujoči župani in domači župan osrednjeslovenske regije: Renata Kosec (županja Občine Domžale), gostitelj, Peter Ložar (župan Občine Trzin), Primož Cimerman (župan Občine Škofljica), Nejc Smole (župan Občine Medvode) ter Miran Stanovnik (župan Občine Log – Dragomer).
Dogodka se je poleg aktualnih županov udeležilo več kot dvajset kandidatk in kandidatov za župane ter občinske svetnike iz občin osrednjeslovenske regije, ki so skupaj s predstavniki organizacij mladinskega sektorja ter drugih civilno družbenih organizacij sedli za skupne tematske mize ter iskali rešitve za prihajajoči štiriletni mandat.
Preizkušene rešitve: Od mladih županov do generacijskega pristopa
V prvem delu srečanja so župani predstavili konkretne modele, ki v praksi že dajejo rezultate:
- Domžale: Uvedba neformalnega instituta mlade županje in mladega župana. Mladi župan Aljaž Praznik je poudaril, da redna prisotnost na sejah sveta in odborov mladim odpira vrata ter gradi neposredne mostove z občinsko upravo.
- Škofljica: Sistematično razvijanje mladinskih struktur do certifikata Mladim prijazna občina, pri čemer je župan Cimerman izpostavil ureditev fitnesa za mlade kot privlačnega prostora za gibanje, druženje v živo in odklop od zaslonov.
- Trzin: Delo z neformalnimi skupinami mladih pod mentorskim vodstvom občinske uslužbenke in ob podpori organizacije MOVIT, kjer župan Ložar ključ do uspeha vidi v generacijski delitvi (ločeno devetošolci, dijaki 1. letnika in dijaki 3. letnika).
- Dol pri Ljubljani: Primer KUD Jurij Fleischman, kjer so mladi z evropskimi in občinskimi sredstvi obnovili star kmetski dom, delovanje pa vsako leto krepijo prek občinskega participativnega proračuna za mlade, je predstavil Nikolaj Bavdek.
- Medvode in Log – Dragomer: Župan Nejc Smole je opozoril na specifiko občin brez srednjih šol, ki morajo zaradi privlačnosti Ljubljane vložiti še več energije v lokalni utrip, Miran Stanovnik pa je opozoril na pomen podpore mladim v gasilskih, športnih in kulturnih društvih.
Ključna opozorila z omizij: Konec zanašanja na »romantično prostovoljstvo«
Na interaktivnih debatah so kandidati in mladinski predstavniki odprli vprašanja, s katerimi se soočajo na terenu:
- Avtonomni prostori po meri mladih: Mladi potrebujejo lastne prostore, ki jih sprejmejo za svoje. Udeleženci so opozorili, da medgeneracijski centri običajno niso primerna rešitev, saj omejujejo sproščeno mladinsko druženje. Potreben je kompromis med toleranco okolice do mladostnega utripa in odgovornostjo mladih za čiščenje ter red.
- Hitra menjava generacij: Bodoča predsednica Mladinskega sveta Slovenije Tanita Čamdžić je opozorila, da desetletne občinske strategije ne delujejo, saj se potrebe mladih spremenijo vsaki dve do tri leta: »Občina mora biti v stalnem, živem stiku z mladimi, saj tisto, kar je delovalo pred tremi leti, pri današnjih devetošolcih ne bo več uspešno.«
- Strokovna podpora participaciji: Participacija mladih v sodobnem svetu ne more več temeljiti zgolj na prostovoljstvu in ljubiteljstvu, ampak zahteva strokovno vodene procese, mentorstvo in stabilno podporo organizacijam, pa tudi stabilne mladinske organizacije in strukture, ki zmorejo temu slediti.
- Zgodnji stik: Z mladimi je treba začeti graditi odnos že v osnovni šoli, saj je to ključno obdobje za prevzemanje odgovornosti v domačem kraju.
Organizatorji so srečanje sklenili s pozivom vsem kandidatkam in kandidatom, naj predstavljene rešitve in predloge mladih vključijo v svoje programe ter jih po lokalnih volitvah 15. novembra spremenijo v veljavne občinske ukrepe.
