V Slamnikarskem muzeju Domžale so poslednjo sredo v januarju gostili avtorico, pripovedovalko, dolgoletno urednico National Geographic Junior, Ireno Cerar, ki je zbranim v pogovoru, ki ga je sproščeno odvodila Cveta Zalokar, podelila svoje vtise, spomine in predvsem čustva ob ustvarjanju nagrajenega dela Svetišča narave. Četudi je beseda tekla predvsem o Svetiščih narave, pa niso bili zapostavljeni niti avtoričini sloviti Potepuški okruški, za katere je prejela tudi krilato želvo, nagrado za najboljši literarni potopis, ter vsem poznane Pravljične poti Slovenije, ki so popolnoma preobrazile pomen in vrednost družinskih izletov na območju naše domovine.
O sedmih tednih vseživosti, kot je avtorica podnaslovila knjigo Svetišča narave, ki je nedavno usvojila tudi nagrado 40. Slovenskega knjižnega sejma, smo spregovorili v sproščenem okolju domžalskega muzeja slamnikov, ki je ustvaril popolno vzdušje za razpravo o Ireninem potovanju. Irena je s pomočjo slikovnega gradiva, ki je spremljalo pogovor, prikazala nastajanje izjemnega naravopisja, ki predstavlja prav to – pisanje o naravi, a ne na golo strokoven in znanstven način, temveč v slogu, ozaljšanem z občutji in čustvi, ki lahko spremljajo le pristno popisovanje doživetij v neokrnjeni naravi. Na nevsiljiv, edinstven, popolnoma naraven način. Avtorica se je namreč za namene zapisov za sedem tednov preselila v gozdne koče, jame, zavarovana območja, ki so večini ljudi nedostopna, vsaj v obsegu, kot jih je imela priložnost izkusiti pisateljica, ki ima svoje korenine (tudi) v okolici Domžal.
Udobno posteljo je zamenjala za pristen stik z naravo ter tako tudi bralcem dovolila pokukati v zakulisje, kakršnega si, dokler ga sami ne izkusimo, težko zamišljamo. Narave namreč ni doživljala le kot pozorna občudovalka in opazovalka, marveč kot radovedna raziskovalka, ki se je bila za pristna občutja, doživeta le in zgolj v tovrstnih naravnih okoljih, pripravljena popolnoma predati in se za namene raziskave odreči sodobni tehnologiji.
Fotografije, ki jih je posnel Borut Peterlin, prikazujejo le kanček tistega, kar je Irena izkusila, nam pa vsekakor pomagajo (po-)gledati skozi njun objektiv. V veliko pomoč je tudi prikaz avtoričinega popotovanja, ki ga je ustvarila ilustratorka Manca Kovačič. Tako se lahko bralec skupaj z avtorico sprehodi v globine Škocjanskih jam in si čudovit košček Slovenije, ki sodi pod Unescovo zaščito, pogleda tudi skozi pisateljičine oči. Na podoben način lahko doživi tudi kočevske gozdove, kjer so medvedje vse prej kot redki gostje, hkrati pa lahko doživi necenzurirano pristnost sečoveljskih solin. Globoko, silovito, vredno.
Barbara Kopač
Intervju z Ireno Cerar, objavljen oktobra 2021: https://www.modre-novice.si/pogovori/irena-cerar-bela-zena-brez-meja/
