V okviru projekta Erasmus+: Razvoj mladinskega mikromedija so mladi iz Kamnika, dijakinje in dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra, pod mentorstvom prof. Andreje Sabatti ter Roka Kosca in Matica Mačka iz MC Kotlovnica, ustvarili že drugo pilotno epizodo Radia Rudi v video izvedenki.
V tokratni, drugi pilotni oddaji so stopili iz studia ter na terenu dijake in profesorje povprašali o njihovih stališčih o služenju vojaškega roka na Hrvaškem in v Sloveniji.
Celotna oddaja je na YouTubu. Izvedli so tudi anketo, ki je obsegala sedem vprašanj. 52 odstotkov dijakov je že slišalo o tem, da so na Hrvaškem uvedli obvezno služenje vojaškega roka. Če bi o tem razmišljala tudi Slovenija, bi to zamisel podprlo 58 odstotkov vprašanih dijakov naše šole, 51 in pol odstotka pa so proti, da bi to veljalo tudi za dekleta. Dobrih 53 odstotkov dijakov je mnenja, da bi obvezno služenje vojaškega roka pozitivno vplivalo na izobraževanje in kar 74 odstotkov, meni, da bi obvezno služenje vojaškega roka pozitivno vplivalo na psihofizični razvoj mladih. Dve tretjini vprašanih je mnenja, da slovenska politika ne namenja preveč denarja za oboroževanje, a nasprotno tri četrtine vprašanih dijakov meni, da za oboroževanje preveč namenja svetovna politika.
Anketo z osmimi vprašanji je rešilo tudi 19 profesorjev: 52 odstotkov vprašanih profesorjev bi podprlo idejo o uvedbi obveznega vojaškega roka v Sloveniji, nihče od vprašanih pa sam ni služil vojaškega roka v preteklosti. Če bi se lahko prostovoljno odločili za služenje, bi to izbralo le 26 odstotkov vprašanih. 55 odstotkov jih meni, da bi obvezno služenje negativno vplivalo na izobraževanje, slabih 53 odstotkov pa, da bi to tudi pozitivno vplivalo na psihofizični razvoj mladih. Več kot dve tretjini vprašanih je mnenja, da slovenska politika namenja preveč denarja za oboroževanje, in tri četrtine vprašanih, da za oboroževanje namenja preveč svetovna politika.
V času poplave informacij in novic, generiranih s pomočjo umetne inteligence, so si člani Radia Rudi zadali izziv raziskati še področje informiranja. Zanimalo jih je, katere kanale dijaki in profesorji uporabljajo za dnevno pridobivanje informacij ter za komunikacijo z drugimi. Pri mladih v krepkem vodstvu na področju komunikacije prednjači Snapchat, pri starejših profesorjih pa je slika pričakovano nasprotna – za komunikacijo še vedno uporabljajo e-pošt
Projekt naslavlja ključne izzive na področju mladinskega dela in digitalne pismenosti. Posebno pozornost namenja etični uporabi umetne inteligence, razumevanju sodobnih medijev in razvoju kritične medijske pismenosti.
Projekt spodbuja kakovost, inovativnost in priznanje mladinskega dela, zlasti na področju medijske produkcije in digitalnega mladinskega dela.
