Ta konec tedna je v Motniku, Kamniku, na Trojanah in Vranskem potekal pravljični Križnikov festival. Festival, ki poteka od 2012, nosi spomin na Motničana Gašperja Križnika, zbiralca slovenskega ljudskega izročila. Svoje zapise je pogosto začenjal z besedami Jenkrat je biv, od tod tudi ime festivala, ki ga v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik organizirajo s pomočjo prostovoljcev iz Kulturnega društva Motnik. Glavno dogajanje je potekalo v Motniku, v petek in soboto.
Petkov večer je odprla kamniška podžupanja Romana Učakar, ki je sprejela lanskoletni izziv in zbranim povedala pripoved o teti Mini in dveh sprtih sosedah. »Danes smo tukaj, da se spomnimo, kako pomembni so beseda, zaupanje in skupnost, da drug drugega ne vlečemo narazen, ampak skupaj odpremo nekaj, kar je bilo že dolgo zaprto. Hvala, ustvarjalcem Križnikovega festivala, da nas vsako leto opominjate, kako pomembna je beseda, da se poslušamo in da se slišimo,« je po koncu pripovedovanja svoja razmišljanja z zbranimi delila podžupanja.
Oder so nato zavzeli izkušeni pripovedovalci, ki so vsak na svoj način navdušili številno publiko, ki je zapolnila celotno prizorišče. Boštjan Napotnik – Napo je v zgornjesavinjskem narečju z duhovitimi opazkami pripovedoval eno izmed legend o izvoru Igle v Savinjski dolini. Katja Preša je uprizorila pravljico iz Rezije o popotovanju kokoši, petelina, race in ovna v Galicijo; Anže Slana pa je navdih za svojo zgodbo našel v bližnjih krajih. Predstavil je zgodbo o župniku, ki je rad jedel, in o premetanem mežnarju, ki je znal priti do hrane in denarja. Hrvatica Ana Corić, ki je dan prej skupaj z Dijano Zorić vodila pripovedovalsko delavnico, je na doživet način povedala pravljico o pujsi Bilki, ki se je poročila z vaškim fantom in se na koncu spremenila v lepo dekle. Pri pripovedovanju ji je z veseljem pomagalo tudi občinstvo. Rok Kosec in Goran Završnik (duo Vroča župa) sta z besedo in glasbo predstavila belokranjsko pravljico o masti. Za glasbeni predah med zgodbami je poskrbela Mateja Fi.
Pogostitev po koncu pripovedovanja so pripravili Motničani. Mize so šibile pod dobrotami, kot so tuhinjska fila, kamniški ženof, klobase in potice. Za prijetno vzdušje v nadaljevanju večera so poskrbeli Počeni škafi. Njihove melodije in živahen klepet domačinov ter številnih obiskovalcev so odmevali še dolgo v noč.
Festivalska sobota je bila, kot že tradicionalno, posvečena družinam. V parku pod lipami so potekale ustvarjalne delavnice in otroške predstave, obiskovalci pa so lahko uživali tudi v knjižnici na prostem. Podeljene so bile nagrade najboljšim pesmim literarnega natečaja Jenkret je bla ena pesem, ki je potekal v sklopu festivala. Potekali so tudi vodeni ogledi v Pravljični hiši, ki je zaživela lani. Zvečer so svoje zgodbe pripovedovali domačini, nato pa so prišli na svoj račun še ljubitelji strašljivk in grozljivk.
Na Križnikovem festivalu so obiskovalci tudi letos imeli priložnost uživati v vsebinsko bogatih dogodkih, ki temeljijo na dragocenem pravljičnem izročilu slovenskega naroda; Motničani pa so ponovno dokazali, da kraj živi s festivalom.
