V petek je v Galeriji Miha Maleš poezija udarila naravnost v prostor – brez olepševanja in brez zadržkov. Kamniški pesnik Pino Pograjc je ob razstavi Hortus conclusus umetnice Maje Poljanc in ob glasbeni spremljavi bral iz zbirke Megalomast in Izbruhijada, v kateri z neposrednim jezikom odpira teme identitete, izključevanja in duševnega zdravja.
Neposrednost, ritem in surovost jezika
Poslušalci so prisluhnili iskrenim, mestoma tudi boleče neposrednim besedam Izbruhijade. Pograjc je navdušil z izrazno močjo, čustveni poudarki, igrivostjo in z energijo, s katero brez olepševanja postavi čustva pred občinstvo ter razgrne svoje najbolj osebne misli in izkušnje. V pesmih se pojavijo tudi vulgarizmi in kletvice, ki dodatno poudarijo vzdušje pesmi.
»Izbruhijado sem napisal v nekaj dneh neprekinjenega kreativnega pisateljskega ‘bruhanja’, po zelo negativni izkušnji na neki pisateljski rezidenci. Nastala je iz močne potrebe, da frustracije zlijem na papir. Kasneje sem jo še pilil in dodelal,« je pesnik zaupal po branju poezije. Pesnitev Megalomast je po drugi strani nastajala postopneje, skozi vse leto, kot poskus bolj premišljenega in nadzorovanega ubesedovanja podobne vsebine, z več distance in premisleka.
Zbirka odpira vprašanja gejevske in kvir identitete, homofobije, transfobije, mizoginije in »spolnega izdajstva«, hkrati pa govori tudi o avtorjevi osebni izkušnji z uradno diagnozo paranoidne shizofrenije. V pesmih se dotakne še problematike totalnih institucij ter širšega odnosa družbe do duševnih bolezni.
V besedilu se pojavljajo tudi elementi kamniške gorenjščine, jezika njegovega odraščanja. Pograjčeva poezija je izrazito družbeno angažirana in politična, zaznamovana z neposrednim, surovim jezikom ter temami, ki so pogosto potisnjene na rob.
Poezija kot avtonomen prostor
»Moja družina je precej konservativna. Sprašujejo me, zakaj v poeziji toliko govorim o tem, da sem gej in kvir oseba. A poezija je moj avtonomen prostor, kjer lahko pišem o tem, kar želim,« je poudaril Pograjc.
Do Kamnika čuti močno navezanost, hkrati pa tudi napetosti, ki jih zaznamujejo lokalne in širše družbene oblike izključevanja. »Homofobija, transfobija in bifobija niso problem le ene skupnosti, temveč celotne družbe. Ko sem odraščal, sem čutil stalen strah, da tega nihče ne sme vedeti. V eni od pesmi pišem: ko odrastem, se moram poročiti z žensko. Veliko ljudi živi nepristna življenja. Sam sem se odločil, da tako ne želim živeti.«
Uspešna pesniška pot
Pino Pograjc se je na slovensko literarno sceno prebil leta 2022 s pesniškim prvencem Trgetanje, ki je izšel pri založbi Črna skrinjica. Zanj je prejel nagrado za najboljši literarni prvenec, podeljeno v okviru Slovenskega knjižnega sejma.
Marca 2024 je pri založbi ŠKUC – Lambda izšla njegova druga zbirka Trepete, po kateri je prejel nagrado Mlado pero, ki jo časnik Delo podeljuje ob kresniku. Novembra 2024 je znova pri Črni skrinjici izšla tretja zbirka Megalomast in Izbruhijada, ki se je uvrstila na več seznamov »knjig leta«.
Od študija do samostojnega kulturnega ustvarjanja
Pograjc je študiral anglistiko in primerjalno književnost, diplomiral pa z delom o poeziji Braneta Mozetiča. Prav Mozetič je pomembno zaznamoval njegov zgodnji ustvarjalni razvoj, saj se je Pograjc udeleževal tudi njegovih delavnic kreativnega pisanja. Kasneje je študij nadaljeval na magistrski ravni in danes deluje kot samozaposlen v kulturi.
»Prvi dve knjigi sta bili zelo izpovedni in pod močnim vplivom Braneta Mozetiča. Pri tretji zbirki sem se tega zavestno želel rešiti,« je pojasnil.
Zahtevnost sodobne umetnosti
Pograjc opozarja, da sodobna umetnost zahteva čas in trud. »Lažje je napisati nekaj preprostega in dostopnega. Prehitro tisti, ki ne razumejo ali se ne trudijo razumeti, rečejo, da ni dobro.«
Tudi likovna podoba zbirke nosi močno simboliko. Na naslovnici, ki jo je ustvarila Maja Poljanc, je Pino upodobljen kot parafraza Botticellijeve Venere – moški, nekoliko bolj kosmat in bolj obilen, ki namesto iz školjke vstaja iz straniščne školjke. Podoba na provokativen način povzema bistvo zbirke: izbruh, razgaljenost in upor proti ustaljenim estetskim in družbenim normam.
