Invazivne tujerodne vrste predstavljajo eno največjih groženj biotski raznovrstnosti in naravnim ekosistemom. Ogrožajo avtohtone vrste, povzročajo degradacijo habitatov ter negativno vplivajo na kmetijstvo, druge gospodarske dejavnosti in lahko tudi na človeško zdravje. Zaradi podnebnih sprememb in človeških posegov v naravo se njihova rastišča hitro širijo, kar povečuje potrebo po takojšnjem odzivu. V Občini Trzin se z odstranjevanjem invazivnih rastlin ukvarjajo že od leta 2010, ko so pripravili prvi načrt in organizirali prve prostovoljne akcije. Ker pa se invazivne rastline ne ustavijo na občinskih mejah, so se na Občini Trzin povezali z občinama Mengeš in Domžale ter z društvi iz teh občin. Skupaj so zasnovali projekt Posvoji invazivko.
Ideja o posvajanju invazivk je v Trzinu stara že nekaj let. »Ko smo na Občini Trzin začeli akcije odstranjevanja invazivk, odziv sprva ni bil velik. Ugotovili smo, da potrebujemo drugačen pristop. Tako smo zasnovali akcijo posvajanja invazivk, pri kateri gre za to, da društva ‘posvojijo’ obvladljivo območje, in tam dvakrat letno – takrat, ko jim najbolj ustreza – organizirajo čistilne akcije. V zadnjih dveh letih pri posvajanju invazivk sodeluje že sedem društev,« je več o ideji povedala Ana Movrin z Občine Trzin na uvodnem srečanju projekta, ki je potekalo v torek.
V okviru projekta Posvoji invazivko bodo društva iz občin Domžale, Mengeš in Trzin posvojila predvsem naravovarstveno pomembna območja in na njih dvakrat letno izvajala akcije odstranjevanja invazivnih rastlin. Osredotočila se bodo tudi na območja ob vodotokih, saj je tam ugodno rastišče za invazivke. Akciji se lahko pridruži tudi zainteresirana javnost. Partner projekta je tudi Zavod Raspor ki ga vodi Katja Rebolj, ki je za predstavitveni dogodek tudi pripravila prigrizke na osnovi invazivnih rastlin. Eden od rezultatov projekta je tudi teambuilding na temo invazivk. V Društvu AIA pa bodo organizirali delavnice o uporabi invazivnih rastlin – med drugim pri izdelavi papirja, v kulinariki in za zdravilne namene. Projekt predvideva tudi vzpostavitev evidenc rastišč invazivnih rastlin in pripravo načrtov odstranjevanja.
Okvirna vrednost projekta znaša 140.000 evrov. S temi sredstvi bodo zagotovili potrebno opremo, med drugim tudi specializiran aparat za uničevanje japonskega dresnika. Poleg tega bo del sredstev namenjen promociji, ozaveščanju javnosti, izvedbi terenskih akcij ter spodbujanju uporabe invazivnih rastlin v različne praktične namene. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja preko lokalne akcijske skupine (LAS) in Republika Slovenija.
Začetki odstranjevanja invazivk v Trzinu
Prve čistilne akcije na območju Občine Trzin so potekale v organizaciji Planinskega društva Onger. Predsednik društva Miro Štebe o začetkih pravi:
»Naše planinsko društvo je že od ustanovitve pred štiridesetimi leti močno naravovarstveno usmerjeno. Kot prvi v Trzinu smo začeli z organizacijo čistilnih akcij – sprva precej osamljeni, saj se nam je marsikdo celo posmehoval. A kljub temu smo vztrajali. Dela je bilo toliko, da ena sama akcija ni bila dovolj, da bi počistili vse. Sčasoma so se nam začela pridruževati tudi druga društva, naše aktivnosti pa je podprla tudi Občina Trzin. Z leti so čistilne akcije postale vse bolj obiskane, opazili pa smo tudi prve konkretne učinke – v okolici Trzina je danes občutno manj smeti.« V društvu so se začeli aktivno ukvarjati tudi z odstranjevanjem invazivk. Na rastišču japonskega dresnika je sčasoma ostal le še plevel, kar dokazuje, da vztrajnost in pravilno odstranjevanje prinašata rezultate.
Trzinska okoljevarstvenica Maja Brozovič in Ana Movrin poudarjata, da se odstranjevanje invazivnih rastlin na dolgi rok izplača. Ob tem si želita, da bi trzinska pozitivna zgodba postala zgled tudi drugim občinam in društvom po Sloveniji.
Invazivne rastline so na območjih občin Trzin in Mengeš odstranjevali tudi v okviru projekta Zgodbe naših mokrišč, ki je letos prejel priznanje kot peti najboljši slovenski projekt, financiran iz evropskih sredstev. V Trzinu so v okviru projekta odstranjevali invazivke predvsem v okolici Frnihtovega bajerja.
