Konec maja je Center dnevnih aktivnosti Domžale praznoval prvi rojstni dan. V enem letu je postal veliko več kot le prostor za dejavnosti. Za številne uporabnike je postal druga dnevna soba, prostor druženja, pogovora, gibanja, novih poznanstev in občutka pripadnosti.
Že ob vstopu v center je jasno, da tukaj ne manjka življenja. Pogovor teče o vsem mogočem, le o politiki ne, saj bi, kot hudomušno pripomnijo uporabniki, lahko hitro prišlo do kakšnega prepira.
Veliko uporabnikov center obiskuje vsak dan. Tudi če nimajo izbrane dejavnosti, pridejo vsaj na kavo in klepet. Če jih kakšen dan ni, jim kar nekaj manjka. Med najbolj obiskanimi dejavnostmi so gibalne delavnice, kot so joga, tai chi in vadba za preprečevanje padcev. Dobro obiskane so tudi ure jezikov, ustvarjalne delavnice, predavanja in druga srečanja.
Povprečna starost uporabnikov je okoli 70 let, največ jih je starih med 65 in 75 let, center pa obiskujejo tudi starejši. Med njimi sta tudi dve zelo aktivni gospe, stari več kot 80 oziroma 85 let. Pravijo, da je pozimi center še posebej dragocen, saj ljudem omogoča, da ne ostajajo sami doma.
»Vsak dan je nekaj drugačnega. Ni tako, da bi se dejavnosti kar ponavljale,« je povedala vodja centra Monika Mav, ki skrbi za dogajanje v centru in za iskanje novih aktivnosti. Včasih pokliče ona, včasih pa pokličejo njo. Uporabniki pa jasno povedo, da se je njihovo življenje v primerjavi z obdobjem pred odprtjem centra izboljšalo. Ena od uporabnic je dejala, da ji zdaj časa celo zmanjkuje: ko doma vse uredi, mora priti vsaj še na kavo in malo počvekati.
Center je pomemben predvsem zato, ker ljudem omogoča druženje. Marsikdo po upokojitvi ostane sam, brez vsakodnevnih obveznosti in stikov. Ena od uporabnic je zaupala, da je bila po upokojitvi doma cele dneve v pižami. Zdaj ima spet razlog, da zjutraj vstane, se uredi in gre od doma. »To mi je kot služba, samo da je boljše,« je povedala.
V centru se ne dogaja samo znotraj štirih sten. Uporabniki se odpravijo tudi na kolesarske izlete, pohode in krajše oddihe. Aprila so bili na mini počitnicah v Izoli, septembra pa se odpravljajo na Vis. Zanimanja je veliko, saj se številni radi vključijo v skupne aktivnosti tudi zunaj centra.
Pomemben del programa je tudi sodelovanje s Centrom za krepitev zdravja. Medicinske sestre uporabnikom merijo krvni tlak, holesterol in sladkor, organizirana pa so tudi predavanja o zdravi prehrani, hrbtenici, knjigah in drugih temah, ki zanimajo starejše.
Čeprav je center v prvi vrsti namenjen občanom Domžal, vanj prihajajo tudi uporabniki iz okoliških krajev, iz Komende, Trzina, Kamnika in celo Ljubljane. Pravijo, da jim je tukaj všeč, ker se počutijo sprejete. Ena od uporabnic, ki je preseljena v Domžale, je povedala, da se zdaj, odkar obiskuje center, pozdravlja tudi z ljudmi, ki jih prej sploh ni poznala.
Veliko pohval uporabniki namenijo vodji centra Moniki. Pravijo, da je prava oseba za to delo, saj zna vsakogar lepo sprejeti, tudi nove člane. V centru poudarjajo, da nove uporabnike sprejemajo vse leto, prav tako se lahko dejavnostim pridružijo kadarkoli med letom. Monika tudi pove, da se je od uporabnikov naučila, kar je resnično pomembno, in to je ustvarjanje skupnosti, ne pa kopičenje materialnih stvari.
Poleti v centru pomagajo tudi mladi v okviru programa dijaškega dela Mladi spreminjajo Domžale na lepše. Njihova naloga je, da so prisotni v centru, se pogovarjajo z uporabniki in jim pomagajo, če kaj potrebujejo. Nad izkušnjo so navdušeni; pohvalijo pa jih tudi starejši.
Veliko uporabnikom veliko pomeni tudi Domžalček, brezplačni prevoz za starejše in gibalno ovirane občane. Monika je povedala primer, ko je Domžalček uporabnnico odpeljal na urgenco.
Center dnevnih aktivnosti Domžale tako ni samo prostor za vadbo, predavanja in delavnice, ampak predvsem prostor skupnosti. »Ljudje smo skupnostna bitja. Rabimo pripadnost, da se dobro počutimo. Tukaj ljudje dobijo družbo in pogovor. Včasih pridejo tudi na zaseben pogovor v pisarno, ko imajo kakšno krizo,« pravi Monika
V prihodnje so v načrtu novi prostori na Savski cesti, nasproti gasilskega doma. A nekateri uporabniki priznajo, da bi najraje kar ostali tam, kjer so zdaj, saj so se na prostor zelo navezali. Postal je njihova dnevna soba, kraj, kamor pridejo po dobro voljo, na pogovor ter na številne dejavnosti, ki jim pomagajo ostati v duševni in gibalni formi.
