Darinka Slanovec v pesniških vodah ni nepoznano ime. Diplomirana anglistka, ki je v svet pesniške besede vstopila kot prevajalka iz angleškega jezika, namreč s svojim edinstvenim pesniškim izražanjem že dolgo dobiva številne nagrade, kljub dolgoletnemu ustvarjanju pa ji navdiha ne zmanjkuje. Na tokratnem literarnem večeru v Domu kulture v Kamniku, ki ga je pripravila Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, je predstavila že svojo četrto pesniško zbirko, naslovljeno Morje, sol.
Japonska pesniška oblika haiku, ki jo je pesnica že pred leti vzela za svojo in jo predstavila že v predhodnih dveh pesniških zbirkah (Leže v travi, 2012, ter Kamniške svetilke, 2021) na skrajno zgoščen način upodablja trenutke iz narave, povezane s človekovim notranjim doživljanjem. Prav to je čutiti tudi iz avtoričinih verzov. Iz slehernega zloga veje njeno čutenje, ki ga tankočutno povezuje z zunanjim svetom, v tem primeru z morjem. Prav vsak haiku, ki pri Slanovec ne sledi vedno strogo pravilu 5-7-5 (kdaj je kakšen zlog odvzet, drugič dodan), odraža njeno notranje čutenje, obenem pa pesnica to mojstrsko povezuje z dogajanjem v zunanjem svetu. Poleg tega je njena poezija tudi uglasbena – za največ uglasbitev njenih pesmi je doslej poskrbel skladatelj in dirigent, prof. Milivoj Šurbek.
Jan Tomšič, glasbenik, ki je na pesniškem večeru skrbel za melodično, nežno, obenem pa glasbeno močno ozadje, je s svojim izstopajočim glasbenim izražanjem še dodatno prispeval k čutenju avtoričinih pesmi, ki sta jih čudovito interpretirali Barbara Božič in Marta Zabret – slednja je zapisala tudi spremno besedo k zbirki, iz katere je takoj mogoča razbrati, da pesmi zares čuti. Ob zaključku večera sta jih nekaj prečitala tudi sama avtorica in povezovalec večera, Tone Ftičar, ki je s svojim šarmantnim glasom poskrbel za vzdušje, v katerem so poslušalci pesničina besedila doživeli še globlje. Uvodne besede je zbranim namenila tudi direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, ki je gostjo v sam večer pospremila s toplim poklonom njenim čutnim zapisom.
V pogovornem delu večera je povezovalec dogodka postavil nadvse smiselno vprašanje – zakaj avtorica v naslovu izpostavlja morje? Njen odziv je bil preprost: »Zato, ker so gore.« Pravi, da ima gore v kosteh, da jih čuti. Vidi jih vsak dan, vsako jutro se prebudi s pogledom na kamniške planine. Pa vendar pravi, da ji nobena, še tako mogočna gora, ne zadrži pogleda na morje. Morje nosi v srcu, obenem pa zanjo predstavlja nekaj, s čimer se ne more meriti – ne v moči ne v neukrotljivosti. Iz slednjega je svojo spremno besedo izpeljala tudi Marta Zabret, ki je kot nosilno misel izpostavila ‘iz morja v morje’.
Za oblikovno dovršen videz pesniške zbirke je poskrbela Metka Vidmar, ki je izpostavila, da v svoji tridesetletni karieri še ni sodelovala z nekom, ki bi imel tako jasno začrtano sliko svojih želja in tudi jasnih meja pri oblikovanju. Končni izdelek tako odraža jasne želje avtorice in hkrati veščo roko oblikovalke. Pesniška zbirka je opremljena tudi z izvrstnimi ilustracijami, ki jih je ustvaril nedavno preminuli Vojko Gašperut – Gašper, slikarski mojster, ki je svoje stvaritve slikal z usti. Njegova umetniška moč se zrcali tudi v pesniški zbirki Darinke Slanovec.
Barbara Kopač
