Deset let, tisoče pohodnikov, nešteto zgodb in približno 144 prehojenih kilometrov uradnih tras. Tako bi lahko na kratko povzeli zgodbo Pohoda ob reki, ki povezuje, ki je v desetletju iz lokalne pobude prerasel v eno največjih rekreativno-povezovalnih prireditev v regiji. Ob Kamniški Bistrici je povezal občini Kamnik in Domžale, številna društva, organizacije, prostovoljce ter generacije pohodnikov, ki so ob Kamniški Bistrici hodili, se družili, uživali v dogajanju ob poti in na cilj prihajali z občutkom zadovoljstva ter ponosa, da jim je uspelo.
Od zamisli do tradicije
Prvi Pohod ob reki, ki povezuje je potekal 11. junija 2016. Nastal je iz želje, da bi Kamniško Bistrico predstavili kot zeleno os med Kamnikom in Domžalami ter ob njej povezali ljudi, društva, organizacije in kraje. Že prve izvedbe se je udeležilo okoli 400 pohodnikov, kar je preseglo pričakovanja in pokazalo, da ima dogodek velik potencial.
Sprva sta pohod organizacijsko zasnovala sedanja Zavod za šport in rekreacijo Domžale ter Zavod za turizem in šport Kamnik, od tretjega pohoda naprej pa so se jima kot soorganizator pridružile še Modre novice. Dogodek se je z njihovo podporo še bolj razvil, pridobil širšo prepoznavnost in postal vsebinsko bogatejši.
Že od začetka je bil pohod zasnovan kot več kot le rekreacija. Na kontrolnih točkah so pohodnike pričakala lokalna društva, prostovoljci in organizacije, ki so s svojo prisotnostjo poskrbeli, da je pot postala doživetje. Pohodniki niso le hodili od točke do točke, temveč so ob poti zbirali žige, se ustavljali na postojankah, spoznavali lokalno ponudbo in se družili.
Vsako leto se Mostu želja priklene tudi ključavnica kot simbol povezovanja med dvema občinama. Ključavnico priklenejo občinski veljaki skupaj s predstavniki Modrih novic in obeh zavodov.
Vedno več pohodnikov
Napoved, da bo pohod postal tradicija, se je hitro uresničila. Leta 2017 se je drugega pohoda udeležilo že več kot 600 pohodnikov, leta 2018 pa je število prvič preseglo tisoč. Tretji pohod je ponudil kar 18 postojank, številne animacije in dodatne vsebine, zaradi katerih je dogodek postal še bolj privlačen za družine, rekreativce in vse, ki so si želeli dan preživeti v naravi.
Pravi preboj je sledil leta 2019, ko je pohod privabil približno 2500 ljudi. Na 14 kilometrov dolgi trasi je sodelovalo že okoli 20 postojank z lokalnimi društvi, organizacijami in podjetji. Dogodek je s tem dokončno prerasel okvir manjšega lokalnega pohoda in postal pomembna povezovalna prireditev med Kamnikom in Domžalami.
Po epidemičnem premoru se je zgodba nadaljevala z novim zagonom. Leta 2021 se je pohoda udeležilo več kot tisoč ljudi, leta 2022 je število pohodnikov preseglo 3200, leto pozneje 3700, leta 2025 pa je pohod dosegel nov mejnik z več kot 4500 udeleženci.
Pohodniki so pohod vzeli za svojega
Rast števila udeležencev pokaže, da je pohod z leti postal prepoznaven dogodek, še bolj zgovorno pa je, da se glas o njem širi predvsem med ljudmi. Številni pridejo zato, ker jim je pohod priporočil prijatelj, sorodnik ali znanec, ki se ga je že udeležil.
Ena izmed pohodnic je povedala, da jo najbolj navdušuje razgibanost dogajanja ob poti. Zbiranje žigov, nagradne igre, postojanke, srečevanja in sproščeno vzdušje ustvarijo občutek, da pot mine skoraj neopazno. »Na koncu sploh ne opaziš, kdaj prehodiš celotno traso, ker preprosto uživaš,« je opisala.
Spreminjale so se poti, ne pa ideja
V desetih letih so se spreminjale tudi startne in ciljne lokacije pohoda. Prvi pohod je povezal Glavni trg v Kamniku in Slamnikarski sejem v Domžalah. Leto kasneje je bil start na Šutni, cilj pa v Slamnikarskem parku. Leta 2018 se je pohod začel v Keršmančevem parku, nato se je leta 2019 ponovno vrnil na Glavni trg.
Po epidemiji je Glavni trg še nekaj let ostal osrednje izhodišče, leta 2023 pa je bila trasa podaljšana vse do Slovenia Eco Resorta v Godiču. Od leta 2024 naprej se pohod stalno začenja v Keršmančevem parku in zaključuje v Parku Martina Krpana v Domžalah.
V desetih letih so pohodniki po uradnih trasah skupaj prehodili približno 144 kilometrov.
Kamniška Bistrica kot zelena os regije
Ob pohodu se je spreminjala tudi sama podoba prostora ob Kamniški Bistrici. V zadnjem desetletju so se urejale sprehajalne in rekreacijske poti, mostovi, dostopi ter obvodni prostori za druženje. Kamniška Bistrica je postala prepoznavna zelena os regije in prostor srečevanja, rekreacije ter povezovanja. Leta 2023 je reka pokazala tudi svojo drugo plat. Katastrofalne poplave so močno spremenile njeno okolico, poškodovale infrastrukturo in odnesle več mostov. Sledile so obsežne sanacije in protipoplavni ukrepi, ki še danes zaznamujejo razvoj območja.
Zgodbe, ki ostanejo
Največjo vrednost pohoda predstavljajo ljudje in njihove zgodbe. Ena od pohodnic se dogodka udeležuje že več let, zato je pohod zanjo postal osebna tradicija.
»Ko sem šla prvič na pohod, sem bila s fantom. Vmes je postal zaročenec, na Pohodu ob reki 2027 pa bo že mož. Zelo rada se vračava, ker je tempo prilagojen posamezniku, hoja skozi naravo pa je sproščujoča. Postojanke so dobro razporejene, organizacija je odlična, pohod pa je postal najina najljubša vsakoletna aktivnost.«
Podobno razmišlja tudi Peter Rojc iz Turističnega društva Radomlje, ki so bili prisotni na vseh pohodih.
»Prav s takšnimi dogodki se krepi povezovanje, dviguje kakovost življenja in ustvarja občutek, da se v lokalnem okolju nekaj dogaja. Dogodek ima pomemben vpliv na zdravje in dobro počutje ljudi. Spodbuja jih, da gredo ven, v naravo, ter ob tem vidijo, kako lepo okolje jih obdaja.«
Pohodniki o poti največkrat poudarjajo, da je prijetna, razgibana in ravno prav dolga. Všeč jim je, da se izmenjujejo odseki na soncu in v senci, da se ob poti ves čas nekaj dogaja ter da postojanke poskrbijo, da hoja ne deluje naporna. Ena izmed pohodnic je povedala, da je trasa »dovolj dolga, da se raztegneš«, hkrati pa zaradi dogajanja ob poti mine skoraj neopazno.
Ko povezanost postane tradicija
Eden izmed organizatorjev danes pravi, da pri projektu vztraja predvsem zaradi njegovega osnovnega poslanstva.
»Pri organizaciji pohoda vztrajam predvsem zato, ker verjamem v pomen povezovanja, ki je glavni moto pohoda. Na koncu, ko vidiš zadovoljstvo pohodnikov in dobro vzdušje, je vse poplačano. Najbolj sem ponosen na to, da ustvarjamo nekaj lepega za skupnost. Veseli me, da se iz leta v leto pridružuje vedno več pohodnikov, ker to kaže na dobro organizacijo, prijetno vzdušje in povezanost med udeleženci.«
Pohod ob reki, ki povezuje je v desetih letih postal dogodek, ki so ga ljudje vzeli za svojega. Vračajo se zaradi druženja, gibanja, dobre volje in občutka, da skupaj ustvarjajo lepo lokalno zgodbo.
