V Kulturnem domu v Trzinu je potekalo soočenje za župana tretje najmanjše, a ene od najbolj razvitih slovenskih občin. Nasproti sta si sedela sedanji župan Peter Ložar, ki Trzin vodi že od leta 2014, in novinec na trzinski politični sceni Sebastian Grmek. Malo več kot uro sta odgovarjala na vprašanja svojih prihodnjih morebitnih volivcev, tudi na tista, ki so jih predhodno poslali po elektronski pošti. Soočenje je potekalo v umirjenem vzdušju, svoje mnenje so lahko podali tudi občani.
»Nekateri me že dobro poznate, nekateri malo manj. Po izobrazbi sem inženir, magister hortikulture. Marsikdo me je že videl s traktorjem, ko se vozim po mestu. Moj program se nanaša predvsem na to, kako občanom olajšati življenje. Zato bi znižal komunalni prispevek, rad bi pospešil vlaganje v fotovoltaiko in v poosebitev električnega sistema. V našo občino bi rad privabil čim več zdravnikov. Če bom jaz izvoljen, bo morala občina bolj odpreti denarnico. Želim razširiti dom za starejše občane in oskrbo na domu. Brez svoje liste pa kandidiram zato, ker želim poudariti sodelovanje z občinskimi svetniki in z občani,« je svojo kandidaturo na začetku soočenja predstavil Grmek.
»Po izobrazbi sem diplomirani pravnik, v Trzinu živim že vse svoje življenje. Trenutno službujem kot župan Občine Trzin in nameravam to početi še naprej. V Trzinu je treba dokončati večnamensko športna dvorana. Nadaljevali bom tudi z aktivnostmi za izgradnjo vzhodne trzinske obvoznice in z širitvijo športne infrastrukture in površin za najmlajše. Trudili se bomo za večjo zaščito naravnega okolja, za nadaljevanje projekta Marja in za revitalizacijo vode v Trzinu. Želimo si razširiti zdravstveno oskrbo. Zdravnica je pred enim mesecem odšla, a smo z novo že podpisali pogodbo. Zelo se mi zdi pomembno pridobivanje evropskih sredstev, v zadnjem obdobju smo dobili tri milijone evrov in s tem tempom mislimo nadaljevati,« je poudarke programa predstavil Ložar.
Prometno urejanje občine Trzin
Prvo vprašanje je bilo o problematiki parkiranja. Občana je zanimalo, kako mislita kandidata urediti parkiranje na Ljubljanski cesti, kjer je trenutno parkiranje omejeno tudi za prebivalce te ulice.
»Strinjam se, da je to neprijetna zadeva za prebivalci posebej za to kar so tam lokali, lekarna, in je parkirišče pogosto zasedeno. Bilo bi pravično, da bi imeli lokalni prebivalci svoj pakirni prostor. A tudi lastniki lokala in njihove stranke imajo pravico nekje pustiti svoj avto. To imam tudi v svojem programu, da bi osnoval občanom bolj prijazen sistem redarstva,« je povedal Grmek.
»Bloki imajo zadaj parkirišče, kjer je parkiranje neomejeno. Tu se pojavlja nova težava, da so tu avti, ne samo stanovalcev, parkirani cel dan. Zato bi odprtje proste cone parkiranja na Ljubljanski cesti privabila samo še več avtomobilov, ki bodo tu parkirani celi dan, česar si na Ljubljanski ulici ne želim. Imajo sicer stanovalci garaže, a vsi vemo, da imajo danes ljudje več kot samo en avto,« je odgovoril Ložar.
Težave povezane s prometom imajo tudi prebivalci Mengeške ceste med številkami 80 in 83, kjer se kljub zelo prometni cesti že 22 let ni spremenilo nič, niti poskrbelo za javno razsvetljavo. Tu vsak dan hodijo otroci.
»Problem te ceste je, da je državna in brez soglasja države ne moremo urediti nič. Pritiskamo na Direkcijo za ceste. Da bi prišlo do umirjanja prometa, smo tu postavili radar, ki zmanjša hitrost vozil za več kot 30 odstotkov«. Po mnenju občanke je treba, da se občina tu malo bolj zavzame. Ministrstvo za infrastrukturo ji je tudi poslalo dopis, v katerem je zapisalo, da objekte, kot so pločniki financira oziroma sofinancira občina. A župan pravi, da se soglasja ne da dobiti. Problemi z prevelikim divjanjem avtomobilov so tudi na območju Jemčeve ulice, Habatove ulice in Za hribom. To želijo urediti z radarjem pištolica.
Zagotavljanje energetske neodvisnosti občine
Zaradi energetske krize je razumljivo, da so se vprašanja občanov dotikale tudi teme. Ložar je povedal, da se odpira veliko evropskih razpisov za postavitev sončne elektrarne, na katere se bodo na občini prijavili. Tudi Grmek zagovarja vlaganje v fotovoltaiko, tudi za zasebno rabo. Treba je tudi obnoviti trenutno električno infrastrukturo, ki je zelo zastarela.
Skrb za okolje in za trajnostno mobilnost
Nekaj občanov je zanimalo, kako bodo na Občini Trzin skrbeli za boljše čiščenje reke Pšate in celotnega mesta.
»Mislim, da bi bilo tu treba bolj kontrolirati delo koncesionarjev. Zelo je malo kontrole, kako se delo dejansko opravi in bilo bi odlično, če bi to kdo preverjal. Težava je, tudi s košnjo okoli šole. Bi pa za urejanje struge reke organiziral prostovoljno akcijo,« je svoje mnenje razodel Grmek.
»Za Pšato skrbi država, ko je skrb zanjo bila občinska, se je več naredilo. Zdaj naj bi se uredile tudi zapornice. Ves čas pritiskamo in želimo kaj urediti. Bi poudaril, da se brez dovoljenja koncesionarjev, ne da posegati v vodna telesa. Ves čas pritiskamo in želimo kaj narediti,« je odgovoril Ložar.
Občani so na soočenju izrazili tudi nezadovoljstvo z ureditvijo kolesarske poti, ki nima povsod pločnika in je v bližini Kalcerja slabo osvetljena. Župan je tu takoj odgovoril, da Zavod za varstvo narave ni dovolil postaviti dodatnih reflektorjev, ker gre za bližino gozda. Pločnika pa še ni, ker še ni bil sprejeti OPPN. Bodo pa ohranjali peščeni pas. Grmek pa je predlagal postavitev ograjice med kolesarsko stezo in peš potjo. Ponoči je slabo razsvetljeno tudi igrišče na Mlakah, zato prihaja do vandalizma. A kamere niso preprosta rešitev, saj jih nekdo mora pregledovati.
Občani bi radi tudi, da se poveča prepoznavnost občine. Po mnenju župana je občina prepoznana, a ne turistična. Tudi gostinci so mu rekli, da ne potrebujejo množičnega turizma. Vidi pa tu priložnost povezovanju z Mestno občino Ljubljano, ki za ljubljanske turiste pripravlja programe raziskovanja okolice. Grmek bi povečal sofinanciranje društev, ki bi se lahko nato sama promovirala.
