Iz spomina Kamniške Bistrice in Pšate je potujoča razstava, ki pripoveduje zgodbo reke. Člani Zavoda Revivo so jo postavili z namenom, da lokalni skupnosti predstavijo Kamniško Bistrico in njene pritoke. Razstava po mnenju ustvarjalcev razstave razkriva vsem generacijam, kaj smo imeli in nas sprašuje kam gremo.
Na razstavi si tako lahko ogledate stare zemljevide, ki veliko povedo o nekdanjem življenju ob reki. Razstavo so dopolnili tudi s starimi in novejšimi fotografijami, ki nam nazorno kažejo spremembe v prostoru.
»Ob ogledu razstave postane jasno, da smo rečni prostor skrčil, ga zagradili in omejili. Obsežne poplavne ravnice smo spremenili v kmetijske ali industrijske površine, ne spremenjene so ostale le redke močvirnate površine. Rečna struga je nekoč bila veliko širša. Reki smo odvzeli možnost prenašanja sedimentov, pronicanja skozi tla, razlivanja po ravnici. Če smo to vse naredili v slabih stotih letih, potem bomo rabili naslednji sto let, da to popravimo. Prvi korak je ozaveščanje, izobraževanje in razumevanje današnjega stanja, kar želimo doseči tudi z današnjo razstavo,« so povedali organizatorji razstave, ki si upajo in si želijo, da bi bila razstava pomenila začetek sprememb v porečju Kamniške Bistrice in širše.
Samo doživetje razstave pa še dopolnjujejo izjave prebivalcev ob rekah, ki govorijo o svojih spominih in o pomenu rek. Na razstavi so razstavljene tudi predstavljene slike, ki so jih mladi umetniki iz OŠ Venclja Perka, OŠ Rodica in OŠ Simona Jenka Smlednik narisali za natečaj pozabljena reka.
Ogled razstave je trenutno možen v Komendi
Razstavo so si do zdaj lahko ogledali že v Domžalah, Mengšu, Trzinu in Medvodah. Vse do 14. decembra si jo lahko ogledate v prostorih Zavoda medgeneracijsko središče Komenda. Februarja pa bodo razstavo ponovno postavili v Domžalah. Odprtja razstav spremljajo tudi okrogle mize, tako je bilo tudi v torek v Komendi, kjer so se na odprtju pogovarjali o vključitvi mladih v soustvarjanje prihodnosti vod in narave. Na okrogli mizi so sodelovali Marjetka Levstek (predsednica društva za zaščito voda, vodja CČN Domžale), Ana Movrin, višja svetovalka za okolje in prostor na Občini Trzin, agronom Sašo Nožič Serini ( Študentska organizacija Komenda), tabornica Brina Jeretina ( Mladi za podnebno pravičnost) in Mija ter Jakob iz OŠ Simona Jenka Smlednik, ki sta se udeležila konference v Avstriji, kjer so se mladi pogovarjali o ohranjanju narave.
Kako želijo vode varovati mladi?
»Danes smo okroglo mizo poimenovali Voda za mlade. Govorili bomo o upoštevanju mladih pri zaščiti narave in njihovi revitalizaciji. Želimo jim dati glas in jim omogočiti, da spregovorijo o skrbeh in problemih rek ter voda, kot jih vidijo oni, ter njihovem pogledu na lastno prihodnost,« je tematiko okrogle mize opisal moderator Damjan Habe.
Movrinova je kot dobri projekt za mlade izpostavila učno pot Mlake, ki poteka skozi mokrišča v Industrijski coni Trzin. Ta mokrišča si želijo ohraniti, saj zadržujejo hudourniške vode. » V Trzinu si želimo, da bi mladi začutili pomembnost ohranjanja lokalnega okolja. Zdi se nam, da so mladi lažje uslišani na lokalni kot na državni ravni,» je še povedala na okrogli mizi.
Otroke izobražujejo tudi v Čistilni napravi Domžale-Kamnik, kjer spoznavajo pot vode, ki priteče iz pipe. Posebej jim je zanimivo videti, kakšna bi bila videti Kamniška Bistrica, če ni bilo čistilne naprave, je na okrogli mizi povedala Levstkova. »Čiščenje odpadne vode se ne začne na čistilni napravi, ampak doma. Pomembno je, kaj mečemo v vodovod, palčke za ušesa, odpadna olja vanj ne spadajo«.
»Članstvo mladinskih organizacij se stara, to se pozna tudi pri Mladih za podnebno pravičnost,« je povedala Brina, ki jo je k vključitvi v gibanje prepričala skupnost, s katero se borijo za iste vrednote. Pravi, da so mladi pogosto slišani, a ne upoštevani.
Osnovnošolca sta za na konec še vsem zbranim povedala, da je v šoli premalo vsebin povezanih z varovanjem okoljem.
