V mengeškem kulturnem domu smo bili v zadnjem marčevskem tednu priča izjemnemu kulturnemu dogodku, posvečenemu enemu največjih vizionarjev slovenske poezije – Srečku Kosovelu. Dogodek, ki je združil moč interpretacije, glasbe in vizualne umetnosti, je obiskovalce popeljal skozi različna obdobja pesnikovega ustvarjanja: od nežne kraške lirike do udarnih, vizionarskih konstruktivizmov. Za edinstvene uprizoritve so poskrbeli učenke in učenci Osnovne šole Mengeš.
Z interpretacijami pesmi so nastopajoči ujeli značilno Kosovelovo otožnost, ki je hkrati polna življenjske moči. Posebej pretresljiva je bila izvedba pesmi Rad bi povedal, pri kateri je bilo čutiti globoko povezanost pesnika z usodo njegovega naroda in zemlje. Osrednji del dogodka je bil posvečen pesnikovim razmišljanjem o smrti in minljivosti, a tudi o neustavljivi želji po življenju. Program so dopolnjevali močni ritmični vložki in sodobna glasbena podlaga, ki je Kosovelove verze, stare skoraj stoletje, postavila v kontekst današnjega časa. Vizualna podoba dogodka, ki je vključevala projekcije kraške kamnite pokrajine in borov, je dodatno podčrtala nerazdružljivo vez med umetnikom in njegovo rodno grudo. Kljub težkim temam, ki jih Kosovel odpira, se je večer zaključil optimistično. Njegova vizija o majhnem plašču, ki bi ga dal ljudem, da bi jim bilo toplo, in o soncu, ki sije v dolino, je občinstvo pustila z občutkom upanja.
Dogodek ni bil le poklon pesniku, temveč dokaz, da Kosovelova beseda ostaja živa, ostra in nedvomno potrebna. Njegova poezija nas še vedno uči, kako biti človek – sredi kamna, pod bori in s pogledom, uprtim v prihodnost.
Barbara Kopač
