Vsako leto se ob začetku spomladi v gozdu ob Rudniškem potoku razcvetijo kronice. In to ne nekaj kronic, ampak kar pet hektarjev, ki tvori prizor belega morja. V polnem cvetu so med 1. in 20. marcem. V tem času v Arboretumu Volčji Potok vabijo k ogledu kronic, obiskovalci pa bodo lahko izvedeli tudi več o njihovem varovanju in življenjskem prostoru.
Kronice cvetijo na robnem delu Arboretuma, v nedotaknjen močvirskem gozdu črne jelše, v Hujski loki. Hujska se imenuje, ker je ob vasi Hudo, loka pa zato, ker se tako pravi bolj ali manj zaraščenemu svetu ob vodi. Tam so tla celo leto namočena z vodo, malo zaradi Rudniškega potoka, malo pa zaradi kamnin. Na svojo loko v Arboretumu Volčji Potok opozarjajo že ob mednarodnem dnevu mokrišč 2. februarja.
Prireditve ob Prazniku kronic 2022
Letošnji praznik kronic v Arboretumu Volčji Potok začenjajo s pustno soboto. Na pustno soboto in na pustni torek bodo imeli prost vstop vsi obiskovalci, ki bodo prišli maskirani v kronico. V času praznika kronic, torej do 20. marca 2022, je odprt natečaj za najboljšo fotografijo in kratek, do 45 sekund dolg filmček na temo »Kronice v Arboretumu«. Za učence osnovnih šol odpirajo razpis za kratko pravljico o kronici. Zmagovalec bo za svoj razred prislužil prost vstop za končni izlet ali ekskurzijo. Izdelke pričakujejo na elektronskem naslovu info@arboretum.si. Vse obiskovalce vabijo, da posnetke objavljajo tudi na družbenih omrežjih, kjer jih označijo s ključnikom #praznikkronic.
Natečaj je potekal tudi lani. Najboljši posnetki bodo razstavljeni na panojih pri pristavi (stari upravi). Najboljše tri posnetke je izbrala strokovna komisija Foto kino video kluba Mavrica iz Radomelj. Praznik kronic bodo s posebno kulinarično ponudbo zaznamovali v arboretski kavarnici.
Življenjski pogoji kronic v Volčjem potoku
Veliki pomladni zvonček (Leucojumvernum), kakor botaniki pravijo kronici, zacveti proti koncu februarja in s tem prehiti tudi najzgodnejše narcise. Zavarovani so na ravni evropske skupnosti. Kronice rastejo na mokriščih, ki imajo velik pomen za človeka in naravo. Pravimo, da so mokrišča ledvice pokrajine, ker zadržujejo in prečiščujejo vodo. Poleti tudi z zalogo vode, hladijo okolico. So dom številnih rastlin in živali. V Hujski loki imajo svoj mir vodomec in vodni kos, poleg zvončkov pa tu rastejo še zaščitene divje orhideje, spomladanski žafrani in podlesne vetrnice. Mokrišča so krhki ekosistem, katerih živi svet najbolje ohranjamo tako, da ga pustimo pri miru. Zato od obiskovalcev pričakujejo, da ostajajo na utrjenih poteh in da ne hodimo med cvetočimi kronicami. Kronic tudi ne dovolijo nabirati, saj se še vedno najdejo ljudje, ki so prepričani, da je lepa roža samo utrgana, ubita roža. Jelševi in jesenovi gozdov, dom kronice, spadajo med najbolj ogrožene življenjske prostore v celi Evropi. Da bi Hujsko loko ohranili, so v Arboretumu Volčji Potok opustili gnojenje sosednjih površin in prilagodili čas košnje mokrih travnikov tako, da se lahko kronice neovirano sejejo. Sistematično se lotevajo odstranjevanja tujerodnih invazivk.
