Na soočenju kandidatov za župana oziroma županjo Občine Domžale, ki ga je 4. novembra v Kulturnem domu Groblje organiziral Mladinski svet Domžale, so bile v ospredju stanovanjske možnosti mladih, promet, šolski prostori in razvoj občine. V pogovoru, ki ga je vodila Ajda Sokler, je sodelovalo šest od sedmih kandidatov: Fani Rožič Novak, Matej Zabret, Adis Škrijelj, Tomaž Deželak, Boris Jerman in Renata Kosec. Miroslav Šinkovec je bil zaradi zdravstvenih razlogov odsoten.
Kakšne Domžale si želijo?
Na uvodno vprašanje o podobi občine ob koncu mandata je Fani Rožič Novak poudarila pregledno delovanje in manjši razkorak med načrti ter izvedbo. Matej Zabret si želi občine, ki se razvija in prisluhne občanom, Adis Škrijelj pa pridobitve statusa mestne občine. Tomaž Deželak bi v ospredje postavil podjetništvo in pomoč občanom, Boris Jerman pa prijaznejšo občino z več posluha za ljudi.
Stanovanja in zaposlitve za mlade
Na vprašanje o ukrepih za osamosvajanje mladih je Matej Zabret napovedal razpis po zgledu Občine Tolmin, s katerim bi finančno pomagali pri stanovanjskih naložbah, prenovah, spremembah namembnosti in nakupu zemljišč.
Adis Škrijelj je poudaril kakovostna, dobro plačana delovna mesta v domačem okolju, ki bi zmanjšala potrebo po vsakodnevnih vožnjah: »Domžale moramo vrniti tja, kjer so že bile – na vrh.« »Mladi potrebujejo stanovanja in službe v domačem okolju,« je dejal Tomaž Deželak. Na občinskem zemljišču na Rodici bi v sodelovanju s Stanovanjskim skladom zgradil približno 85 stanovanj, od katerih bi jih glede na vložek občine približno 15 pripadlo občini. Predlagal je tudi dodatne obrtne cone.
Boris Jerman bi prednost namenil neprofitnim stanovanjem za mlade, mlade družine in deficitarne kadre, dolgoročno pa dostopnejšim cenam stanovanj. Renata Kosec je napovedala nadaljevanje štipendiranja, subvencioniranja najemnin in ureditev prostorov za sodelo. V štirih letih bi želela zagotoviti namenska najemna stanovanja in študentske sobe za domače študente oziroma pridobiti gradbeno dovoljenje.
Fani Rožič Novak je opozorila na različne potrebe mladih: »Dijaki potrebujejo ustrezne prevoze, študenti pa stanovanja in pogoje za osamosvojitev.« Kot možnost pomoči je navedla subvencioniranje obrestnih mer.
Adis Škrijelj je ob vprašanju o dosežkih Odbora za stanovanjsko politiko, ki mu predseduje, opozoril na njegove omejene pristojnosti: »Brez sredstev v proračunu in podpore občinskega sveta ne moremo ničesar storiti.« Po njegovih navedbah so bila med letoma 2006 in 2026 kupljena le štiri stanovanja, na zadnji razpis za štiri stanovanja pa je prispelo več kot 300 vlog.
Deželak možnosti za gradnjo vidi na Rodici in v Dragomlju, kjer ima zemljišča Stanovanjski sklad, vendar je treba najprej rešiti poplavno ogroženost. Občinsko zemljišče na Rodici je bilo prvotno namenjeno domu starejših občanov. Dodal je, da so oprostitev komunalnega prispevka predlagali že pred šestimi leti.
Kosec je pojasnila, da bi študentske sobe domačim študentom olajšale osamosvajanje, priprava dokumentacije za stanovanja pa ob potrebnem OPPN traja vsaj štiri leta.
Kako vključiti mlade in jim zagotoviti prostore?
Fani Rožič Novak bi uvedla poseben participativni proračun za mlade. Od Mladinskega sveta si želi konkretnejših predlogov in tesnejšega sodelovanja, višine sredstev pa ni opredelila. Matej Zabret je poudaril odgovornost mladih in občine: »Mladi morajo imeti možnost sodelovati pri oblikovanju proračunskih postavk in projektov. Potrebujemo iskreno poslušanje namesto navidezne participacije.«
Boris Jerman je ob vprašanju o prednostnem projektu za mlade pojasnil, da podpira obnovo kopališča in skate park, vendar bi bilo treba podobno infrastrukturo razvijati tudi zunaj središča. »O konkretnem prednostnem projektu bi predvsem vprašali mlade, kaj si najbolj želijo.« Prostore za programe bi najhitreje pridobil z najemom; kot primer dobre prakse je navedel društvo v Medvodah, ki ga obiskujeta njegova odrasla otroka.
Tomaž Deželak je predlagal nakup kina ob SPB in preureditev v mladinski center z možnostjo glasbenih vaj in drugih dejavnosti: »V SPB 1, SPB 2 in okoliških blokih živi veliko mladih. Milijon in pol evrov za takšno stavbo po mojem mnenju ni veliko.« Dodal je, da svojo pisarno že deset let dajejo na voljo otrokom za učenje.
Renata Kosec je podvomila o primernosti kina zaradi odra in sedišč. Deželak je odgovoril, da objekt ponuja tudi pisarne in druge prostore, njegovo ceno pa primerjal s stroškom skate parka. Moderatorka je opozorila na evropsko sofinanciranje parka. Deželak je dodal, da projekt podpira, vendar bi ga po njegovem mnenju lahko izvedli ceneje.
Kosec je predlagala širitev dejavnosti Centra za mlade: »Vzpostavili bi mobilni Center za mlade, ki bi po vseh krajevnih skupnostih ponujal enake vsebine in aktivnosti kot v Domžalah.« Kjer bi se mladi aktivirali, bi krajevne skupnosti ali gasilske domove zaprosili za brezplačno uporabo prostorov.
Kateri projekti naj zaznamujejo prihodnja desetletja?
Boris Jerman je kot ključna projekta izpostavil obvozni obroč okoli Domžal in obvoznico Rodica–Želodnik. Renata Kosec je poleg slednje navedla pripravo OPPN za priključek Študa ter parkirišča po sistemu »parkiraj in se pelji«, povezana z DBajkom, Domžalčkom in območji za pešce.
Fani Rožič Novak je poudarila ureditev nevarnih križišč in pločnikov na šolskih poteh v vseh 13 krajevnih skupnostih. Matej Zabret je poleg državnih cestnih in železniških projektov izpostavil občinski avtobusni prevoz, nov kulturni dom in medgeneracijski center.
Adis Škrijelj vidi priložnost v tehnološkem parku in poslovnih conah za nova delovna mesta. Tomaž Deželak je poudaril sodelovanje z državo in podporo OPPN za priključek Študa, ki naj bi ga občinski svet po njegovih navedbah obravnaval februarja 2027.
Prizidek ali nova šola v Preserjah pri Radomljah?
Ob vprašanju o prostorski stiski in dotrajanosti šole je Fani Rožič Novak poudarila strokovno oceno potresne varnosti. Če šola ni varna, bi podprla gradnjo nove ob obstoječi. Matej Zabret je opozoril: »Kratkoročno prizidek morda reši težavo, dolgoročno pa ne.« Po njegovem nakupi občinskih zemljišč niso sledili rasti prebivalstva.
Adis Škrijelj je menil, da je po približno dveh desetletjih od gradnje OŠ Dragomelj čas za novo šolo na območju Radomelj ali Vira. Tomaž Deželak je zatrdil, da šola iz leta 1963 ni potresno varna in ima preveč prizidkov. Predlagal je menjavo zemljišč ob šoli ter začetek gradnje nove.
Tudi Boris Jerman prizidka ne vidi kot rešitev: »Prizidek ne rešuje prostorske stiske niti znotraj niti zunaj šole, kar je potrdil tudi sam arhitekt.« Zavzel se je za več posluha za obrobna naselja.
Renata Kosec je pojasnila, da po prvih podatkih analize Gradbenega inštituta ZRMK stanje šole ni kritično in pouk lahko poteka nemoteno: »Ko bodo znani vsi strokovni pregledi – statika, požarna varnost, elektrika –, bo občina na podlagi legitimnih in strokovnih ugotovitev sprejela nadaljnje odločitve.« Napovedala je preverjanje potresne varnosti vseh domžalskih šol.
Kultura, oskrba starejših in urejanje središča
Na vprašanje o prihodnosti Univerzale je Matej Zabret predlagal kulturno-izobraževalni center, ob predhodni rešitvi za podjetja v stavbi. Podprl je širitev kulturnega doma, opozoril na neizkoriščeno možnost nakupa nekdanje Metalke ter predlagal medobčinsko sodelovanje pri večjem kulturnem objektu.
Renata Kosec je ob vprašanju o kulturnih in društvenih prostorih predstavila kulturno-kongresni center z rokodelskimi vsebinami. Zaradi prostorske stiske bi ga verjetno umestili zunaj mesta.
Adis Škrijelj je pri dostopnosti storitev za starejše opozoril na težave z dostopom do trgovin, bankomatov in osnovnih potrebščin na območju Nožic, Homca, Preserij in Rodice. Rešitve vidi v povezanem sistemu oskrbe, solidarnosti in medgeneracijskem sodelovanju.
Fani Rožič Novak je za urejanje območja SPB predlagala javni zavod. Občinske površine bi občina urejala neposredno, za druge posege pa bi potrebovali soglasja etažnih lastnikov in dogovor o sanaciji.
Poplavna varnost in vprašanja občanov
Boris Jerman je opozoril na levi breg Kamniške Bistrice ter kot prvi ukrep navedel čiščenje struge in obeh mlinščic. Predlagal je tudi globljo vgradnjo vodovodnih cevi zaradi segrevanja vode, ki po njegovem vpliva na razmere v omrežju. Matej Zabret je izpostavil nevarno vožnjo nekaterih mladih in drugih voznikov ter skrb za duševno zdravje.
Zakaj naj jim volivci zaupajo glas?
V sklepnem delu so kandidati pojasnili, zakaj naj volivci 15. novembra glasujejo zanje. Renata Kosec je poudarila integriteto, prijaznost, srčnost in sodelovanje ter povedala, da je v štirih letih pridobila še več empatije.
Tomaž Deželak je zagotovil, da so njihovi projekti realni in finančno izvedljivi. Adis Škrijelj je izpostavil domove in zaposlitve za mlade, varne šolske poti ter dostop do zdravnika z javnim prevozom.
»Vemo, da razvoj ni le to, kaj novega zgradimo, ampak tudi, kaj naredimo za ljudi,« je dejal Boris Jerman in napovedal enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti. Matej Zabret je poudaril vizijo, nove ideje in rešitve za dolgoletne težave, Fani Rožič Novak pa enakomeren razvoj, dostopno občinsko upravo, pregledno porabo denarja in izvedbo projektov.
