Kamniške svetnice in svetniki so se na zadnji seji občinskega sveta v tem mandatu, ki je potekala v sredo, 4. novembra, seznanili s stanjem pitne vode ter že izvedenimi in načrtovanimi ukrepi za zagotavljanje varne oskrbe. Klara Kopše Zorko iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), ki izvaja laboratorijske analize pitne vode, je predstavila rezultate spremljanja njene kakovosti, pojasnila način vzorčenja ter spregovorila o septembrski mikrobiološki neskladnosti in morebitnem vplivu dejavnosti na Veliki planini. Manca Cvirn iz Komunalnega podjetja Kamnik je predstavila izvedene korektivne ukrepe, Andrej Hercog iz podjetja Vodar pa načrte za posodobitev zajetja Iverje.
Komunalno podjetje Kamnik, upravljavec javnega vodovodnega omrežja v občini, je 9. septembra letos uporabnike vodovodnih sistemov Iverje (Kamnik in Komenda), Kamniška Bistrica, Palovče in Velika Lašna obvestilo, da je zaradi predhodnih rezultatov laboratorijskih analiz NLZOH treba vodo prekuhavati. Pri vzorčenju v okviru notranjega nadzora, ki je potekalo 7. septembra na zajetju Iverje in v vodovodnem omrežju v Mostah, so v vzorcih zaznali prisotnost intestinalnih enterokokov. Njihova koncentracija je znašala 1 kolonijsko enoto (CFU) na 100 ml, medtem ko je predpisana mejna vrednost po Uredbi o pitni vodi nič CFU na 100 ml.
Komunalno podjetje je zaradi neskladnosti vzorcev pitne vode uvedlo korektivne ukrepe: obvezno prekuhavanje vode, pregled objektov in naprav ter kloriranje vode. Prekuhavanje je ostalo obvezno, dokler ponovljene laboratorijske analize niso potrdile, da voda ponovno ustreza zahtevam Uredbe o pitni vodi. Ukrep so preklicali 11. septembra.
Šlo je za drugo tovrstno odstopanje v letu dni, kar je v javnosti odprlo številna vprašanja o kakovosti vode in morebitnih vzrokih onesnaženja, tudi v povezavi z dejavnostmi na Veliki planini.
Surova voda na zajetju je praviloma visoke kakovosti
Klara Kopše Zorko iz akreditiranega laboratorija NLZOH je pojasnila, kako poteka spremljanje kakovosti pitne vode in kakšni so rezultati analiz kamniškega vodnega vira. »Oskrba s pitno vodo iz zajetja Iverje v običajnih obratovalnih razmerah poteka brez stalne tehnološke priprave oziroma kontinuirane dezinfekcije. Razpoložljivi rezultati spremljanja v zadnjih petih letih praviloma kažejo, da je surova voda na zajetju visoke kakovosti,« je poudarila.
Pojasnila je, da se kakovost pitne vode preverja v okviru notranjega nadzora, ki ga zagotavlja upravljavec, in državnega monitoringa, ki poteka v pristojnosti Ministrstva za zdravje. Prvi je napovedan in poteka po točno določenem protokolu, drugi je nenapovedan. »Ob morebitnih odstopanjih, kot se je zgodilo septembra v Kamniku, povečamo obseg pregledov, da preverimo stanje vodnega vira in zagotovimo skladnost vode z Uredbo o pitni vodi,« je povedala. Po njenih besedah je sistem vzorčenja v Sloveniji dobro vzpostavljen, zato ne vidi potrebe po večji frekvenci jemanja vzorcev. »Strokovno ni utemeljeno trditi, da je vzorčenj premalo – več jih ni zato, ker zanje ni bilo indicev. Ob morebitni utemeljeni potrebi pa se frekvenca v dogovoru z upravljavcem seveda lahko poveča,« je pojasnila. Poleg notranjega in zunanjega nadzora poteka tudi inšpekcijski nadzor, ki predstavlja dodatno preverjanje.
Manca Cvirn iz Komunalnega podjetja Kamnik je povedala, da je bilo lani v okviru notranjega nadzora na območju vodovodnega sistema Iverje odvzetih 81, za namene državnega monitoringa pa 13 vzorcev. Do konca letošnjega oktobra je bilo odvzetih še 64 vzorcev v okviru notranjega nadzora in 15 v okviru državnega monitoringa. Rezultati analiz vseh vodovodnih sistemov, ki jih upravlja KPK, so javno dostopni na spletni strani podjetja. Pripravljajo tudi novo spletno stran, ki naj bi omogočala prijavo na obveščanje po elektronski pošti.
Vpliva dejavnosti na Veliki planini ni mogoče ne potrditi ne izključiti
Kopše Zorko je pojasnila, da izvora septembrske mikrobiološke neskladnosti ni bilo mogoče določiti. »Iz rutinskih mikrobioloških preiskav ne moremo ugotoviti, ali onesnaženje izvira iz človeškega ali živalskega vira ter kje je vstopilo v vodovodni sistem.« Če bi želeli vedeti, ali je izvor onesnaženja človeški ali živalski, bi bilo treba uporabiti molekularno metodo sledenja virov fekalnega onesnaženja (Microbial Source Tracking – MST). Kot je povedala, to v primeru vzorca iz Iverja ni bilo mogoče, čeprav je upravljavec analizo naročil. Za njeno izvedbo mora biti namreč vrednost intestinalnih enterokokov oziroma bakterije E. coli višja od 30 enot na 100 ml.
Spregovorila je tudi o morebitnem vplivu dejavnosti na Veliki planini na kakovost pitne vode v Kamniku. »Vpliva na podlagi rutinskih laboratorijskih rezultatov ni mogoče niti potrditi niti ovreči. Govorimo namreč o pitni, površinski in morebitni odpadni vodi, ki so v laboratorijskem smislu tri različne matrike z različnimi zakonodajnimi zahtevami. Površinskih vodotokov ne moremo ocenjevati po merilih, ki veljajo za pitno vodo, saj bi bilo to strokovno neutemeljeno in zavajajoče,« je poudarila. Dokazov, da bi do onesnaženja prišlo zaradi dejavnosti na planini, ni. »Dejavnosti, kot so odvajanje komunalnih odpadnih voda, netesne greznice, pašništvo in živinoreja, lahko teoretično predstavljajo vir fekalnega onesnaženja, vendar to ni dokazano.« Kot je dejala, geografska bližina oziroma pripadnost istemu porečju še ne pomeni neposredne povezave. »Vprašanje, ali lahko onesnaženje z določene lokacije doseže zajetje Iverje, je predvsem hidrogeološke narave. Velika planina je kraško območje, kjer voda pronica skozi razpoke in kraške kanale. Območje sicer spada v širše porečje Kamniške Bistrice, vendar to samo po sebi še ne dokazuje neposredne podzemne povezave med posameznim objektom na planini in zajetjem Iverje.« Za zanesljivo presojo bi bilo treba natančno opredeliti hidrogeološko prispevno območje zajetja, izvesti sledilne poskuse ter sistematično vzorčiti ponore, izvire in pritoke. »To je finančno izjemno velik zalogaj,« je poudarila in dodala, da bi bilo treba primerjati rezultate pred padavinami, med njimi in po njih. »Čeprav je območje danes bolj obremenjeno s turizmom, na podlagi razpoložljivih rezultatov ne moremo sklepati, da je to neposredni vzrok obravnavanega dogodka. Točkovna onesnaženja se občasno pojavljajo tudi v drugih okoljih,« je poudarila.
Načrtujejo prenovo zajetja Iverje
Za zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo so že sprejeli nekatere ukrepe. Kot je povedala Manca Cvirn, so v KPK kupili lasten mikrobni analizator, s katerim sami izvajajo vzorčenje pitne vode. »To nam služi za notranjo kontrolo in analizo, da smo v vmesnem času, ko ni predvidenih rednih vzorčenj s strani NLZOH, mirnejši in prepričani v varnost vode,« je pojasnila. Dodala je, da se z Občino Kamnik dogovarjajo tudi o vzpostavitvi spletnih meritev na območju Iverja. »To pomeni, da bi s stalnimi meritvami neprekinjeno nadzorovali kakovost surove vode,« je dejala.
Poleg praznjenja in popisa ter pregleda greznic na Veliki planini, kar je župan Matej Slapar označil kot preventivni ukrep, če bi morebitna povezava med dejavnostmi na planini in onesnaženjem vode kljub vsemu obstajala, na Občini Kamnik načrtujejo tudi prenovo zajetja Iverje, ki izvira iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja ter je že precej dotrajano. Andrej Hercog iz podjetja Vodar je pojasnil, da je Občina Kamnik maja letos naročila pregled, analizo in pripravo predlogov ukrepov na zajetju Iverje. »Glavni cilj predlagane prenove je povečati varnost oskrbe s pitno vodo. Meritve se sicer lahko izvajajo neprekinjeno, vendar je ob zaznavi onesnaženja po uredbi treba takoj uvesti prekuhavanje. Naš cilj je preventivno preprečiti takšne dogodke s celovito posodobitvijo, boljšim nadzorom obratovanja in spremljanjem kakovosti vode, vse to pa izvesti postopoma, da oskrba s pitno vodo ves čas poteka nemoteno,« je pojasnil.
Prenova naj bi potekala v treh fazah. Prva bo zajemala zamenjavo obstoječega dezinfekcijskega sredstva, tako da se namesto plinskega klora uvede kloriranje z elektrolizo. Druga faza je uvedba UV dezinfekcije. Glavni cilj prenove je uvedba UV dezinfekcije kot osnovne oblike zaščite brez dodajanja kemikalij, kloriranje z elektrolizo pa se bo uporabljalo zgolj po potrebi za vzdrževanje cevovodov.
Tretja faza vključuje posodobitev posameznih objektov vodovodnega sistema s poudarkom na daljinskem nadzoru, spremljanju nivojev vode in prelivov. Hercog je poudaril, da se po podatkih NLZOH za leto 2024 na 77 odstotkih oskrbovalnih območij v Sloveniji izvaja redna dezinfekcija. »Kljub vrhunski kakovosti vode je varnostni dejavnik nujen. Kloriranje samo po sebi ni znak slabe kakovosti vode, ampak nadzorovan ukrep za obvladovanje mikrobioloških tveganj v omrežju, pri čemer se odmerjanje natančno prilagaja meritvam. Naš cilj je zagotovitev stabilnega in varnega sistema, ki bo dolgoročno preprečil ponavljanje tovrstnih težav,« je pojasnil. Projektna dokumentacija za izvedbo (PZI) za prvo fazo je zaključena. Izvedba je predvidena že letos, vrednost investicije pa je ocenjena na 200 tisoč evrov. Za drugo fazo je dokumentacija v zaključni fazi usklajevanja, saj je za dozidavo objekta in vgradnjo UV reaktorjev treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Tretja faza predstavlja dolgoročni cilj.
Za dolgoročno zanesljivo oskrbo pa bo poleg posodobitve zajetja potrebna tudi obnova dotrajanega vodovodnega omrežja ter pripadajočih objektov in naprav. Komunalno podjetje Kamnik v poročilu navaja 17 predlaganih kratkoročnih investicij oziroma ukrepov investicijskega vzdrževanja.
Med razpravo so nekateri svetniki postavili vprašanje, zakaj so ob praviloma dobri kakovosti surove vode potrebni dodatni ukrepi za zagotavljanje varne oskrbe. Seznanitev s poročili so potrdili, ob tem pa izrazili različna mnenja o predstavljenih pojasnilih. Posebej so poudarili, da od občine pričakujejo pravočasno, sprotno in verodostojno obveščanje o morebitnih težavah z oskrbo s pitno vodo. Kot so opozorili, se občani z vprašanji obračajo nanje, zato morajo biti tudi sami pravočasno seznanjeni z vsemi pomembnimi informacijami.
