V soboto je v okviru Festivala nabiralništva potekalo štirinajst delavnic po vsej Sloveniji. Katja Rebolj, profesionalna nabiralka iz Trzina, je vodila delavnico na travniku pri gradu Jable, kjer je več kot dvajsetim navdušenim nabiralcem pokazala številne rastline, ki jih lahko uporabljajo v domači prehrani in za zdravilstvo.
Avtorica več knjig o uporabnosti divjih rastlin v prehrani je za uvod delavnice pripravila tri namaze iz divjih rastlin, in sicer namaz iz verlotovega pelina z lečo, fižolov namaz z regačico in čičerikin namaz z otavčičem, lakoto in deteljo. V nadaljevanju si je več kot dvajset navdušenih udeležencev pod njenim vodstvom ogledalo travnik pred gradom Jable, na katerem raste veliko koristnih rastlin, ki jih opazijo le pozorni opazovalci.
Med drugim so na travniku opazili navadni dežen, ki ima zanimiva ljudska imena, kot je medvedova taca ali divja zelena. »Med nabiralci je dežen priljubljena divja rastlina, a moramo paziti, da jo ne zamenjamo s strupenim orjaški deženom, ki pa je v Sloveniji redka, a invazivna rastlina. Pripravimo ga lahko na številne načine. V prikuhah in nadevih lahko uporabimo liste, medtem ko so semena prvovrstna začimba. Listni dežena so zelo uporabni v kulinariki,« je povedala Trzinka.
Pogosta rastlina ob vrtovih in na travnikih je osat. Njegovo vrednost poznajo izkušeni nabiralci, ki se zavedajo, da so bodeče rastline namenjene najbolj trdovratnim boleznim. Pri njem je treba biti pozoren na razliko med nabiralniško in zeliščarsko uporabo. Mlade liste nabiramo od konca aprila do srede junija. Pri vnetju sluznice ali pri težavah z jetri pa nam prav pridejo starejše rastline, iz katerih se pripravlja močen čaj. Užitna in pogosta rastlina je tudi otavčič, ki spominja na regrat tudi po cvetovih. Mladi listi in poganjki so primerni za dodajanje različnim solatam, skutinim namazom. Rastlina pa pomaga tudi pri težavah z ledvicami.
Ob gozdnem robu so nabiralci našli tudi mrtvo koprivo. »Škrlatnordečo mrtvo koprivo je najbolje nabirati pred cvetenjem, a je takrat morda ne boste prepoznali, saj je zelo podobna drugim rastlinam. Zato je pomembno, da se nabiralci naučimo rastline prepoznati po njihovem značilnem vonju. Vse vrste mrtvih kopriv so užitne surove ali kuhane. Rada jih dodajam solatam, rižotam ali ajdovi kaši tik pred koncem kuhanja, da oddajo svojo aromo, hkrati pa ohranijo večino zdravilnih učinkovin. Okus mrtvih kopriv spominja na gobe, predvsem v kuhanih jedeh,« je povedala izkušena nabiralka, ki je o rastlinah napisala tudi že več knjig.
Na travniku je rasel tudi trpotec. Njegovi listi pomagajo pri celjenju ran. Ravno zdaj je pravi čas za nabiranje listov. Njegovo rastišče so kolovozne poti, pohojene trate, igrišča in ob cestah. Širokolistni trpotec pomaga pri ranah;. ozkolistni trpotec pa ima več sluzi in je boljši za prehlade.
Zvedavim udeležencem delavnice je Katja Rebolj razložila tudi načine uporabe njivske preslice, ki jo sicer številni preganjajo kot plevel. Posebej zdravilna je kopel, poleg tega pa krepi naše ledvice in jetra.
Delavnica je dala udeležencem zanimiv vpogled zdravilne lastnosti rastlin, ki jih večina ljudi odstranjuje iz svojih vrtov, saj jih imajo za nezaželene. »Ljudje se ne zavedajo, da je večino plevelov zdravilnih in da se iz njih da pripraviti odlično kosilo,« je še dodala voditeljica delavnice. Navdušeni udeleženci so spraševali nabiralko o številnih rastlinah, svoje znanje pa so delili tudi drug z drugim.
Vsi ljubitelji nabiralništva vabljeni tudi v nedeljo, na festival nabiralništva, na Pogačarjev trg v Ljubljani, kjer bo veliko zanimivih delavnic in predavanj.
