V soboto je Lovska družina Tuhinj praznovala 80 let delovanja. V tem času so se skozi njene vrste zvrstile številne generacije lovcev, ki jih povezujejo spoštovanje narave, odgovornost do okolja in pristno tovarištvo. Menjavale so se generacije, a ljubezen do narave, skrb za divjad, prijateljstvo in tovarištvo med lovci ostajajo enaki.
Lovska družina Tuhinj je bila ustanovljena septembra 1946. V prvem letu je štela le deset članov. Njihovo število je skozi leta raslo in v 90. letih doseglo 57, danes pa jih je 41. LD Tuhinj upravlja z več kot 3800 hektarji lovišča, razdeljenega na osem revirjev. »Za temi hektarji pa stojijo ljudje, naši člani. Ljudje, ki svoj prosti čas namenijo delu v lovišču, postavljajo in vzdržujejo preže, solnice in krmišča. Skrbijo za divjad, odpravljajo škodo zaradi divjadi ter pomagajo pri številnih drugih nalogah,« je povedal starešina Lovske družine Tuhinj Damjan Kožlakar.
»V zadnjih desetih letih smo obnovili oziroma na novo postavili več kot 30 prež. To je samo ena od številk, ki kaže, koliko prostovoljnega dela je bilo vloženega- Ponosni smo tudi na naše lovske koče, še posebej na obnovljeno Stričevo kočo, ki danes ni samo objekt, je prostor srečevanja, druženja in ustvarjanja spominov. Kajti prav spomini so tisti, ki ostanejo,« je še povedal starešina.
Izziv prihodnosti je prenos znanja na mlade
Da lovstvo pomeni bistveno več kot samo izvajanje lova, je poudaril predsednik Zveze lovskih družin Kamniško-Savinjskega območja Hubert Potočnik. Slovensko lovstvo je označil kot posebnost v evropskem prostoru, saj njegovo poslanstvo vključuje skrb za naravo, ohranjanje ravnovesja v njej, odgovorno upravljanje populacij divjadi ter pomembno vlogo lovcev v lokalnih skupnostih.
»Osemdeset let za Lovsko družino Tuhinj ne predstavlja samo 80 let skrbi za naravo, varovanja oziroma ohranjanja populacij divjadi in upravljanja s populacijami divjadi, pač pa predstavlja tudi zavezo za odgovorno in samostojno delovanje v prihodnosti,« je dejal Potočnik.
Eden glavnih izzivov prihodnosti je po njegovem mnenju dejstvo, da se družba vse bolj odmika od razumevanja narave in naravnih procesov, zaradi česar se zmanjšuje tudi razumevanje dela lovcev. »Zaradi tega je toliko bolj pomembno, da ostajamo lovci visoko etični, da skrbimo za ohranjanje in pridobivanje novega znanja, kajti le na tak način bomo ohranili svoje poslanstvo tudi v sodobnih časih,« je poudaril. Posebno pozornost je namenil tudi prenosu znanja na mlajše generacije. »Številne generacije lovcev so ob svojem delovanju dale vse svoje znanje in svojo predanost zato, da imamo danes prostor in populacije divjadi takšne, kakršne imamo. Zaradi tega bo v prihodnosti zelo pomembno, da se osredotočimo tudi na to, da to znanje predajamo mladim.«
Lovstvo je del tradicije lokalnega okolja
Lovcem se je za njihovo delo zahvalil tudi evropski poslanec Matej Tonin, ki je poudaril, da je lovstvo pomemben del tradicije in življenja lokalnega okolja. »Lovci ste v naših koncih del tradicije, na nek način naš karakter. Jaz si praktično ne znam več predstavljati življenja v vasi brez stalne prisotnosti lovcev. V vseh teh 80 letih ste vaši predniki in vi ustvarili izjemne stvari, predvsem pa delate koristne stvari za družbo in za naravo,« je povedal. Še posebej se je zahvalil družinam lovcev, saj lovstvo kot način življenja prinaša številne obveznosti. Izpostavil je tudi povezanost med člani in prijateljstva, ki so se med njimi spletla.
Tonin se je dotaknil tudi aktualnih vprašanj slovenskega lovstva. Izpostavil je prizadevanja za spremembe pri upravljanju velikih zveri, predvsem medveda, ter novosti, ki jih je prinesla novela Zakona o divjadi in lovstvu. Med njimi so možnost elektronske prijave škode po divjadi, elektronska knjiga odstrela in izgub divjadi ter sistem označevanja odvzete parkljaste divjadi z vezicami in QR-kodami. Poudaril je, da je elektronska prijava škode le dodatna možnost, medtem ko lahko oškodovanci škodo še vedno prijavijo tudi po klasični poti.
Pomen lovcev za širše kamniško območje je izpostavil tudi župan Občine Kamnik Matej Slapar. Velik del občine predstavljajo gozdovi in druga naravna območja, zato je stalno spremljanje dogajanja v naravi izjemnega pomena. Lovcem se je zahvalil za njihov prispevek k ohranjanju ravnovesja v naravnem okolju, posebej spodbudno pa se mu zdi, da se lovstvu pridružujejo tudi mlajši člani in zanj navdušujejo svoje otroke.
Novi prapor za novo poglavje
Eden najbolj slovesnih trenutkov prireditve je bilo slovo od starega in razvitje novega prapora Lovske družine Tuhinj. »Prapor ni zgolj znamenje društva, je simbol pripadnosti, časti in povezanosti. V njem so združeni zgodovina lovske družine, spoštovanje do njenih ustanoviteljev in vseh preminulih članov, delo sedanjih generacij ter odgovornost do tistih, ki bodo poslanstvo Lovske družine Tuhinj nadaljevali,« je povedala povezovalka prireditve.
Kožlakar je ob slovesu od starega prapora dodal: »Naš stari prapor je dolga leta predstavljal našo lovsko družino, njene vrednote in pripadnost lovstvu, naravi ter lovskemu tovarištvu. Ob njem so se zbirale generacije naših lovcev in z njim smo ponosno predstavljali Lovsko družino Tuhinj.« Stari prapor so nato zvili in razvili novega, ki bo lovsko družino spremljal na njeni nadaljnji poti. Blagoslovil ga je župnik Nikolaj Štolcar, novi prapor pa je prevzel praporščak Jan Goltnik.
Slovesnost se je nadaljevala s prejemom spominskih plaket petih sosednjih lovskih družin, ki so v nagovorih izpostavile pomen dobrega sodelovanja in lovskega tovarištva. Vrhunec podelitve je predstavljala podelitev odlikovanj Lovske zveze Slovenije zaslužnim posameznikom; skupno je priznanja prejelo štirinajst članov, od tega jih je devet prejelo znak za lovske zasluge, štirje zlati znak, en član pa je bil odlikovan z redom za lovske zasluge III. stopnje.
Slovesnost so s tradicionalnimi zvoki lovskih rogov popestrili Moravški lovski rogisti, zapeli so Tuhinjski ljudski pevci, nastopili pa so tudi otroci iz Otroške folklorne skupine Tuhinj pod vodstvom mentorice Marinke Pirc.
