Na predvečer kulturnega praznika je v Kulturnem domu Mengeš potekala slavnostna akademija v organizaciji Zveze kulturnih društev Mengeš. Večer so posvetili slovenski kulturi in ustvarjalnosti, v ospredje pa so tokrat postavili ženske kulturne ustvarjalke, ki so nekoč in še danes oblikujejo mengeški kulturni prostor. Pester program so pripravila domača kulturna društva in posebni gosti.

V uvodnem delu je pred kulturnim domom zaigrala veteranska sekcija Mengeške godbe, potem pa se je dogajanje preselilo v kulturni dom, kjer je zaigrala slovenska himna. Večer je povezovala Maja Keržič, ki je predstavila pesnico Franjo Trojanšek, poročeno Dekleva, eno izmed mengeških  kulturnih ustvarjalk, ki ji je bil ta večer posvečen. Letos namreč mineva 90 let od njene smrti. Pesniški navdih je bil vseprisoten v njeni družini, saj je pesnila tudi njena sestrična Vida Jeraj, obe pa sta bili sorodnici Franceta Prešerna. Franja Trojanšek je bila nadarjena učenka, ampak kljub temu ji starši niso mogli omogočiti nadaljnjega šolanja. Po hudi bolezni pri 10. letih je oglušela, dodatno znanje in besedišče pa je po tem črpala predvsem iz knjig in pogovorov s študenti in izobraženci, ki so se zbirali v očetovi gostilni. V pogovorih je sodelovala tako, da je ustno odgovarjala na vprašanja, napisana na listke. »Njena poezija je tako brezglasna, ni šumenja, žuborenja ali petja, besedišče pa je minimalistično. S podobami narave je izražala čustva in razpoloženje,« je povedala povezovalka večera Maja Keržič. V pesmih, ki niso bile namenjene javnosti, pa na bolj oseben in sproščen način izraža žalost in razočaranje zaradi prikrajšanosti v življenju. Nekaj njenih verzov smo v večeru tudi slišali v recitacijah članic Mladinske folklorne skupine Mengeš. 

Letošnja slavnostna govornica je bila Helena Testen, predsednica Likovnega društva Mengeš. V svojem govoru je poudarila, da ob tem prazniku ne slavimo zgolj naših literarnih velikanov, ampak vse tiste, ki so v stoletjih z besedami, glasbo, petjem, slikanjem, plesom in drugimi oblikami umetnosti bogatili našo kulturno zavest. »Mislim, da je slovenska kultura lepa, saj se ohranja in bo ostala in delovala tudi v prihodnje, če jo bomo spoštovali, negovali, podpirali, upoštevali in cenili vse, ki kulturo ustvarjajo. Sami lahko na različne načine oblikujemo kulturo in smo del nje. Verjamem, da ste nekateri celo življenje povezani z njo, vlagate svoj čas v ustvarjanje, in tako kultura raste in žlahtni. Zakaj vlagati v kulturo svojo energijo in dragoceni čas v tem hitrem sodobnem času? Odgovor imam na dlani. Ker je vredno! Ker je v njej veselje in se v njej pretaka življenje naših prednikov, ker nam kaže pot naprej,« je povedala Helena Testen. Sama zase pravi, da ima srečo, ker rada na različne ustvarja. Poudarila je pomen kulture kot elementa povezovanja v skupnosti in društva, saj se na takšen način ustvarja skupno delo, skozi druženje in povezovanje. Izpostavila je delovanje Likovnega društva Mengeš, kjer realizirajo različne projekte in vsak član na svoj pripaden način prispeva svoj del v tem procesu. Prebrala pa je tudi nekaj misli ostalih članov Likovnega društva Mengeš, ki so tako svoje občutke o ustvarjanju, umetnosti in delovanju v društvu delili s publiko.

»Veliko ženskih ustvarjalk je v slovensko  kulturo vneslo globino in pestrost, za kar smo jim lahko neizmerno hvaležni. Njihov glas je bil pogosto tih, a je odmeval z močjo, ki se je vtisnila v našo zgodovino. Borile so se za svoje mesto v umetnosti in kulturi ter s tem odprle pot za prihodnje generacije. Naj bo današnji dan posvečen tudi njim, tistim tišjim glasovom, ki so kljubovali času in okoliščinam ter prispevali k temu, kar danes z veseljem praznujemo,« se je Helena Testen poklonila tudi ženskim ustvarjalkam.

Boštjan Svete, predsednik Zveze kulturnih društev Občine Mengeš, je podelil priznanja za udejstvovanje v kulturnih dejavnostih. V svojem nagovoru je povedal: »Leto 2025 je generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodno leto miru in zaupanja. V prizadevanjih za mir je imela in ima kultura vedno zelo izrazito vlogo. Umetniki in ustvarjalci različnih kulturnih zvrsti, vsak na svoj način izražajo prizadetost, trpljenje, nemoč, strah in na drugi strani pozivajo k strpnosti, pogovoru, spoštovanju, zaupanju, čuječnosti in ljubezni. Včasih tudi s tišino opozarjajo na nesmisle sporov, maščevanj, vojn in hlastanju po bogastvu, moči in pohlepu. V teh prizadevanjih imajo posebno vlogo ženske kulturne ustvarjalke, ženske v kulturi, ki smo jim tudi namenili osrednjo rdečo  nit današnje slavnostne akademije. Vztrajnost in ljubezen do kulture pa krasi tudi vsakoletne nagrajence, dobitnike priznanj Zveze kulturnih društev Občine Mengeš.«

Letošnji prejemniki priznanj se udejstvujejo na različnih področjih. Maruša Dimc je prejela priznanje za uspešno delo v otroški in mladinski folklorni skupini Mengeš, Frančiška Hunjet za desetletno delo na področju organizacije kulturnih dogodkov in izdaje pesniških zbirk, Maja Keržič za večletno delo v Kulturnem društvu Mengeška godba in Jožef Vahtar zlato priznanje za dolgoletno delo na različnih področjih kulturnega udejstvovanja v občini Mengeš.

Posebna gostja večera je bila pesnica in sestra redovnica Metka Tušar iz Doma sv. Katarine v Mengšu. V pogovoru s povezovalko večera Majo Keržič smo prisluhnili njenemu literarnemu ustvarjanju. Izdala je pesniško zbirko Ti boš povedal in zbirko pravljic za otroke. Večina njenih pesmi je duhovnih, veliko navdiha pa najde v naravi, gorah, dnevno se sprehodi na Mengeško kočo. Zapisuje pa tudi svoje spomine, saj ne želi pozabiti lepih trenutkov in dogodkov.

Večer so popestrile pevke Mladinske folklorne skupine Mengeš  z Majo Keržič, ki so izvedle nekaj pesmi in recitacij. Zaigrala je Veteranska sekcija Mengeške godbe s kapelnikom Janezom Perom na čelu, ki letos praznuje 25. obletnico delovanja. Gre za prvo veteransko sekcijo godbe v Sloveniji, njihovemu zgledu pa so sledile še številne ostale veteranske godbe, kar si štejejo v čast. »Jaz vedno glasbo jemljem kot šport, ko si v starejših letih, seveda ne moreš tako delati, kot si takrat, ko si bil mlad. Navdušenci pa so tu iz Mengša, Domžal, Kamnika in celo iz Zgornjih Gorij pri Bledu. Vsi skupaj, združeni, veseli, da se lahko družimo, igramo, da lahko igramo tiste skladbe, ki so nam všečne, in upam, da so všeč tudi vam«, je povedal kapelnik Janez Per. Zaigrali so koračnico Večno mladi, valček Kam le čas beži, polko Zdravica veseli družbi, narodnozabavno Slovenija, od kod lepote tvoje, Kranjsko dekle, Matičkov marš in Mengeško. Pridružila sta se jim tudi pevca Maja Keržič in Žan Avbelj.

Eva Grašič

Na predvečer kulturnega praznika je v Kulturnem domu Mengeš potekala slavnostna akademija v organizaciji Zveze kulturnih društev Mengeš. Večer so posvetili slovenski kulturi in ustvarjalnosti, v ospredje pa so tokrat postavili ženske kulturne ustvarjalke, ki so nekoč in še danes oblikujejo mengeški kulturni prostor. Pester program so pripravila domača kulturna društva in posebni gosti.

V uvodnem delu je pred kulturnim domom zaigrala veteranska sekcija Mengeške godbe, potem pa se je dogajanje preselilo v kulturni dom, kjer je zaigrala slovenska himna. Večer je povezovala Maja Keržič, ki je predstavila pesnico Franjo Trojanšek, poročeno Dekleva, eno izmed mengeških  kulturnih ustvarjalk, ki ji je bil ta večer posvečen. Letos namreč mineva 90 let od njene smrti. Pesniški navdih je bil vseprisoten v njeni družini, saj je pesnila tudi njena sestrična Vida Jeraj, obe pa sta bili sorodnici Franceta Prešerna. Franja Trojanšek je bila nadarjena učenka, ampak kljub temu ji starši niso mogli omogočiti nadaljnjega šolanja. Po hudi bolezni pri 10. letih je oglušela, dodatno znanje in besedišče pa je po tem črpala predvsem iz knjig in pogovorov s študenti in izobraženci, ki so se zbirali v očetovi gostilni. V pogovorih je sodelovala tako, da je ustno odgovarjala na vprašanja, napisana na listke. »Njena poezija je tako brezglasna, ni šumenja, žuborenja ali petja, besedišče pa je minimalistično. S podobami narave je izražala čustva in razpoloženje,« je povedala povezovalka večera Maja Keržič. V pesmih, ki niso bile namenjene javnosti, pa na bolj oseben in sproščen način izraža žalost in razočaranje zaradi prikrajšanosti v življenju. Nekaj njenih verzov smo v večeru tudi slišali v recitacijah članic Mladinske folklorne skupine Mengeš. 

Letošnja slavnostna govornica je bila Helena Testen, predsednica Likovnega društva Mengeš. V svojem govoru je poudarila, da ob tem prazniku ne slavimo zgolj naših literarnih velikanov, ampak vse tiste, ki so v stoletjih z besedami, glasbo, petjem, slikanjem, plesom in drugimi oblikami umetnosti bogatili našo kulturno zavest. »Mislim, da je slovenska kultura lepa, saj se ohranja in bo ostala in delovala tudi v prihodnje, če jo bomo spoštovali, negovali, podpirali, upoštevali in cenili vse, ki kulturo ustvarjajo. Sami lahko na različne načine oblikujemo kulturo in smo del nje. Verjamem, da ste nekateri celo življenje povezani z njo, vlagate svoj čas v ustvarjanje, in tako kultura raste in žlahtni. Zakaj vlagati v kulturo svojo energijo in dragoceni čas v tem hitrem sodobnem času? Odgovor imam na dlani. Ker je vredno! Ker je v njej veselje in se v njej pretaka življenje naših prednikov, ker nam kaže pot naprej,« je povedala Helena Testen. Sama zase pravi, da ima srečo, ker rada na različne ustvarja. Poudarila je pomen kulture kot elementa povezovanja v skupnosti in društva, saj se na takšen način ustvarja skupno delo, skozi druženje in povezovanje. Izpostavila je delovanje Likovnega društva Mengeš, kjer realizirajo različne projekte in vsak član na svoj pripaden način prispeva svoj del v tem procesu. Prebrala pa je tudi nekaj misli ostalih članov Likovnega društva Mengeš, ki so tako svoje občutke o ustvarjanju, umetnosti in delovanju v društvu delili s publiko.

»Veliko ženskih ustvarjalk je v slovensko  kulturo vneslo globino in pestrost, za kar smo jim lahko neizmerno hvaležni. Njihov glas je bil pogosto tih, a je odmeval z močjo, ki se je vtisnila v našo zgodovino. Borile so se za svoje mesto v umetnosti in kulturi ter s tem odprle pot za prihodnje generacije. Naj bo današnji dan posvečen tudi njim, tistim tišjim glasovom, ki so kljubovali času in okoliščinam ter prispevali k temu, kar danes z veseljem praznujemo,« se je Helena Testen poklonila tudi ženskim ustvarjalkam.

Boštjan Svete, predsednik Zveze kulturnih društev Občine Mengeš, je podelil priznanja za udejstvovanje v kulturnih dejavnostih. V svojem nagovoru je povedal: »Leto 2025 je generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodno leto miru in zaupanja. V prizadevanjih za mir je imela in ima kultura vedno zelo izrazito vlogo. Umetniki in ustvarjalci različnih kulturnih zvrsti, vsak na svoj način izražajo prizadetost, trpljenje, nemoč, strah in na drugi strani pozivajo k strpnosti, pogovoru, spoštovanju, zaupanju, čuječnosti in ljubezni. Včasih tudi s tišino opozarjajo na nesmisle sporov, maščevanj, vojn in hlastanju po bogastvu, moči in pohlepu. V teh prizadevanjih imajo posebno vlogo ženske kulturne ustvarjalke, ženske v kulturi, ki smo jim tudi namenili osrednjo rdečo  nit današnje slavnostne akademije. Vztrajnost in ljubezen do kulture pa krasi tudi vsakoletne nagrajence, dobitnike priznanj Zveze kulturnih društev Občine Mengeš.«

Letošnji prejemniki priznanj se udejstvujejo na različnih področjih. Maruša Dimc je prejela priznanje za uspešno delo v otroški in mladinski folklorni skupini Mengeš, Frančiška Hunjet za desetletno delo na področju organizacije kulturnih dogodkov in izdaje pesniških zbirk, Maja Keržič za večletno delo v Kulturnem društvu Mengeška godba in Jožef Vahtar zlato priznanje za dolgoletno delo na različnih področjih kulturnega udejstvovanja v občini Mengeš.

Posebna gostja večera je bila pesnica in sestra redovnica Metka Tušar iz Doma sv. Katarine v Mengšu. V pogovoru s povezovalko večera Majo Keržič smo prisluhnili njenemu literarnemu ustvarjanju. Izdala je pesniško zbirko Ti boš povedal in zbirko pravljic za otroke. Večina njenih pesmi je duhovnih, veliko navdiha pa najde v naravi, gorah, dnevno se sprehodi na Mengeško kočo. Zapisuje pa tudi svoje spomine, saj ne želi pozabiti lepih trenutkov in dogodkov.

Večer so popestrile pevke Mladinske folklorne skupine Mengeš  z Majo Keržič, ki so izvedle nekaj pesmi in recitacij. Zaigrala je Veteranska sekcija Mengeške godbe s kapelnikom Janezom Perom na čelu, ki letos praznuje 25. obletnico delovanja. Gre za prvo veteransko sekcijo godbe v Sloveniji, njihovemu zgledu pa so sledile še številne ostale veteranske godbe, kar si štejejo v čast. »Jaz vedno glasbo jemljem kot šport, ko si v starejših letih, seveda ne moreš tako delati, kot si takrat, ko si bil mlad. Navdušenci pa so tu iz Mengša, Domžal, Kamnika in celo iz Zgornjih Gorij pri Bledu. Vsi skupaj, združeni, veseli, da se lahko družimo, igramo, da lahko igramo tiste skladbe, ki so nam všečne, in upam, da so všeč tudi vam«, je povedal kapelnik Janez Per. Zaigrali so koračnico Večno mladi, valček Kam le čas beži, polko Zdravica veseli družbi, narodnozabavno Slovenija, od kod lepote tvoje, Kranjsko dekle, Matičkov marš in Mengeško. Pridružila sta se jim tudi pevca Maja Keržič in Žan Avbelj.

Eva Grašič