V Kamniku so ob kulturnem prazniku na osrednji prireditvi, ki je v Domu kulture Kamnik potekala na predvečer praznika, osvetlili vlogo Franceta Prešerna in njegovih lokalnih sodobnikov pri uvajanju sodobnih umetniških praks v 19. stoletju z aktualnimi vzporednicami v slovenski kulturi 21. stoletja.
Zbrane na osrednji prireditvi je sprva pozdravila Irena Gajšek, direktorica Javnega zavoda za kulturo Kamnik, ki je poudarila, da ima Kamnik bogato kulturno preteklost, a tudi živahno sedanjost in obetavno prihodnost, ter osvetlila delovanje obeh enot, ki delujeta pod okriljem zavoda. »Leto 2024 je bilo prelomno za obe delujoči enoti zavoda. Izvedli smo rekordno število kulturnih in drugih dogodkov ter zabeležili izjemen obisk – kar 349 dogodkov, ki so privabili več kot 33.000 obiskovalcev. Prav tako smo zaznali povečano povpraševanje po najemu dvoran in prostorov v Domu kulture Kamnik ter v Mekinjskem samostanu. Število gostov, ki so bivali v samostanu, se je povečalo za 58 % v primerjavi s prejšnjim letom. Da v Kamniku vzpostavljamo kulturni turizem, kaže kar 21 koncev tedna, kjer so gostje zasedli vse kapacitete v samostanu. Uspešni smo bili tudi pri pridobivanju nepovratnih sredstev za razvoj novih kulturnih projektov. Lani aprila smo v samostanu obnovili dvorano galerija za kuharske in zeliščne delavnice ter tehnično opremili veliko dvorano, tako da sedaj lahko gostimo tudi tehnično najbolj zahtevne dogodke na protokolarni ravni. V Domu kulture Kamnik smo začeli izvajati nove programe, kot so abonma Potovalci, namenjen najstnikom, ter izvedli projekta SMO in GOZD, financirana z Ministrstva za kulturo. V tem letu želimo v naše enote privesti še več obiskovalcev, zato se konec februarja prijavljamo na razpis za evropska sredstva z dvema projektoma. S prvim, Dišave samostanske kuhinje želimo obnoviti samostansko jedilnico in kuhinjo ter gostom ponuditi butično gastronomsko izkušnjo ter vzpostaviti petzvezdično doživetje z bivanjem v avtentični samostanski sobi. S projektom Barutanska kultura bivanja pa želimo vzpostaviti zagon medgeneracijskega kulturnega centra na ostankih nekdanje kamniške smodnišnice. V okviru projekta Znanje preteklosti za zdravo prihodnost skupaj s partnerjem projekta Društvom podeželskih žena iz Moravč marca izdajamo knjižico receptov, v kateri bomo predstavili nekaj tradicionalnih jedi iz starih vrst sadja,« je uspehe naštela Irena Gajšek.
Gradimo mostove, ne zidov
Pri razvoju in oblikovanju kulture v lokalnem okolju je ključna tudi vloga občinske politike. Zbrane je nagovoril župan občine Kamnik Matej Slapar, ki je spomnil, da je Kamnik tudi mesto Rudolfa Maistra, Franceta Balantiča in drugih umetnikov, ter z verzi Zdravljice “Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo!” pozval, da je prihodnost svetlejša, če gradimo mostove in ne zidov. »Le s sodelovanjem in skupnim prizadevanjem za skupno dobro lahko premikamo meje mogočega, namesto da se izgubljamo v nepomembnih sporih in delitvah,« je dejal in opomnil, da brez znanja in izobraževanja tudi kulture ne more biti, zato je pomembna pridobitev lanskega leta – nova šola Frana Albrehta. »Ta šola ni le stavba, ampak prostor, kjer se bo razvijala nova generacija Kamničank in Kamničanov. Nova šola bo mladim omogočila, da se učijo, raziskujejo in ustvarjajo. To ni zgolj investicija v prihodnost, temveč temelj kulturnega in družbenega ustvarjanja – prostor, kjer bodo mladi oblikovali svojo identiteto, razvijali kritično mišljenje in prispevali k bogati kulturni krajini našega mesta,« je dejal Slapar in zaključil, »naj nas kultura povezuje, naj nam daje moč in navdih. Naj bo ta praznik priložnost, da se spomnimo, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. Kamnik je mesto kulture, zgodovine in ponosa, in skupaj bomo poskrbeli, da tako tudi ostane. Le s skupnimi vrednotami, znanjem in predanostjo kulturi bomo lahko gradili boljšo Slovenijo.«
O družinskih vezeh z dr. Prešernom
Slavnostni govornik Anton Tone Smolnikar, nekdanji župan, zdaj pa častni občan občine Kamnik, je osvetlil svojo sorodstveno vez z dr. Francetom Prešernom. Pesnikov nečak, sin njegove sestre Mine, Jože Vovk, je bil stari oče Ivanke, mame Antona Toneta Smolnikarja, ki je torej Prešernova prapranečakinja. »Njegova rojstna vas Vrba mi je od otroštva zelo blizu, saj sem tam preživel večino osnovnošolskih počitnic. Še posebej sem bil ponosen, da sem lahko mnogokrat prespal tudi v njegovi in mamini rojstni hiši, saj je bila mamina sestrična dolga desetletja njena oskrbnica,« se je spominjal Smolnikar, osvetlil pa tudi dogajanje, ko je pesnikova rojstna hiša postala muzej. »Fran Saleški Finžgar in Anton Vovk sta staro mamo nagovorila, da bi Prešernovo hišo preuredili v muzej. Dogovorili so se, da jim v zameno za Prešernovo hišo zgradijo novo domačijo. Fran Saleški Finžgar je izbral slovenske predstavnike in ustanovil odbor za odkup domačije. Skupaj so zbrali ocenjenih dvesto tisoč dinarjev. Pri zbiranju sredstev so bili odločeni, da denarja ne bodo vzeli iz javnih sredstev, temveč želijo, da narod sam izrazi spoštovanje do Prešerna. Tako so začeli zbirati prostovoljne prispevke – vsak učenec, dijak in profesor je prispeval en dinar, kar je bilo dovolj za uresničitev cilja. Sredstva so začeli zbirati 8. februarja 1938, šest let kasneje je pesnikova rojstna hiša postala muzej,« je povedal Smolnikar in dodal, da sta pred petimi leti občina in država odkupili tudi pred vojno grajeno hišo in gospodarsko poslopje pod cerkvijo svetega Marka, kjer zdaj nastaja predstavitveni center z muzejsko razstavo in večnamenskim prostorom za številne dogodke. »Prepričan sem, da je pomembno vedeti, kaj se je dogajalo z družino največjega slovenskega pesnika in njegovo rojstno hišo,« je še dodal Smolnikar, ki se je spomnil tudi na svoje županovanje, ko je bil odkupljen in obnovljen nekdanji kino dom, danes Dom kulture Kamnik.
Prireditev, za katero je scenarij pripravila ekipa Doma kulture Kamnik, je povezoval Rok Bohinc, nastopili pa so pevska zbora Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra in Cantemus, recitatorji Matjaž Peklaj in učiteljice Osnovne šole Marije Vere Kamnik ter trobentač Gašper Selko. Za izvedbo dogodka so poskrbeli Goran Završnik, Primož Jeras, Blaž Flerin, Anja Štukelj, Kristina Kokalj, Anja Žnidaršič in Anej Ivanuša.
Ob tej priložnosti je bil predstavljen tudi Stenčas, projekt, v okviru katerega se bodo v avli doma kulture na 16 plakatnih mestih predstavljali najpomembnejši dogodki preteklega meseca v kamniški kulturi. Le dan kasneje je bil na tradicionalnem Kulturnem maratonu predstavljen tudi lokalni program za kulturo 2025–2030.
