nedelja, 13 julija, 2025
26.5 C
Kamnik
26.5 C
Kamnik
nedelja, 13 julija, 2025
26.5 C
Kamnik
nedelja, 13 julija, 2025
26.5 C
Kamnik
nedelja, 13 julija, 2025
DomovIzletiŠmarna gora (669 m)

Šmarna gora (669 m)

Zelo obiskana, a sama sem jo obiskala zgolj enkrat, lep razgled na naše glavno mesto in Ljubljansko kotlino ter na Gorenjsko, del Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Na vrhu stoji baročna cerkev Matere božje iz 18. stoletja. Najstarejša znamenitost je kužno znamenje, ki so ga postavili preživeli v bojih proti Turkom in kugi. Najbrž ste že uganili, da pišem o Šmarni gori. Vedno sem imela pomisleke, o tem, da je na Gori preveč ljudi, jaz pa raje hodim po osamljenih poteh. Zato sem se odločila za pohod v torek popoldne, dan je bil bolj deževen in izbrala sem pot po Partizanski stezi. Izkazalo se je, da je bila prava odločitev, saj sem hodila sama, spremljalo me je zgolj petje ptic in kakšna kaplja dežja.


Kako je nastala Šmarna gora?

Nekoč je živel velikan Hrust, ki je bil strah in trepet vseh okoličanov. Pri plenjenju in ustrahovanju mu je pomagal pes, ki je imel glavo kakor zmaj. Hrabri Kajžarjev Janez se je odločil, da bo temu naredil konec. Ponoči je v vrečo zavezal zajca, vzel še železno palico in šel nad velikana. Ko je prišel pred votlino, v kateri je spal velikan, je zajca izpustil iz vreče. Pes, ki je velikana stražil, se je pognal za zajcem. Zbudil pa se je tudi velikan. Najprej je tako kihnil, da je Janeza odneslo čez reko Savo. Nato je velikan začel čez Savo metati še skale. Metal jih je cel dan, nato pa je prestopil breg in zložil skale na kup. Po opravljenem delu je stopil na vrh, se malo razgledal po svetu in se zaril v sredino gore. Tako so nastali današnje sedlo, Grmada in Gora. Vir: https://www.smarnagora.com/index.php?page=ogori&pg=nastanek

Z avtoceste Jesenice–Ljubljana se usmerimo na izvoz Šmartno. Zapeljemo se do cerkve oziroma pokopališča in tam parkiramo. Vrnemo se po asfaltni poti, do prvih oznak za Šmartinsko pot, ki se precej strmo vzpne, do gozdne poti, ki se razdeli na dve poti, in sicer na Partizansko stezo in Šmartinsko pot. Nadaljujemo v smeri Partizanske steze, ki je kar strma in na nekaterih mesti lahko tudi nevarna za zdrs, vse do klopce malo pod vrhom, kjer je nujen postanek za razgled. Še nekaj minut in smo na vrhu, kjer se odpočijemo, se okrepčamo v tamkajšnji gostilni ter vrnemo po drugi pot, to je Šmartinski poti.

Izhodišče: Šmartno (317 m)

Zahtevnost: lahka

Čas hoje: 2–2,5 ure

Časa vožnje: 20 minut v eno smer    

Najprimernejši čas: v vseh letnih časih

Bogomira Skvarča Jesenšek

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
scattered clouds
26.5 ° C
26.9 °
24.4 °
52 %
5.7kmh
40 %
ned
26 °
pon
29 °
tor
29 °
sre
25 °
čet
25 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano

DomovIzletiŠmarna gora (669 m)

Šmarna gora (669 m)

Zelo obiskana, a sama sem jo obiskala zgolj enkrat, lep razgled na naše glavno mesto in Ljubljansko kotlino ter na Gorenjsko, del Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Na vrhu stoji baročna cerkev Matere božje iz 18. stoletja. Najstarejša znamenitost je kužno znamenje, ki so ga postavili preživeli v bojih proti Turkom in kugi. Najbrž ste že uganili, da pišem o Šmarni gori. Vedno sem imela pomisleke, o tem, da je na Gori preveč ljudi, jaz pa raje hodim po osamljenih poteh. Zato sem se odločila za pohod v torek popoldne, dan je bil bolj deževen in izbrala sem pot po Partizanski stezi. Izkazalo se je, da je bila prava odločitev, saj sem hodila sama, spremljalo me je zgolj petje ptic in kakšna kaplja dežja.


Kako je nastala Šmarna gora?

Nekoč je živel velikan Hrust, ki je bil strah in trepet vseh okoličanov. Pri plenjenju in ustrahovanju mu je pomagal pes, ki je imel glavo kakor zmaj. Hrabri Kajžarjev Janez se je odločil, da bo temu naredil konec. Ponoči je v vrečo zavezal zajca, vzel še železno palico in šel nad velikana. Ko je prišel pred votlino, v kateri je spal velikan, je zajca izpustil iz vreče. Pes, ki je velikana stražil, se je pognal za zajcem. Zbudil pa se je tudi velikan. Najprej je tako kihnil, da je Janeza odneslo čez reko Savo. Nato je velikan začel čez Savo metati še skale. Metal jih je cel dan, nato pa je prestopil breg in zložil skale na kup. Po opravljenem delu je stopil na vrh, se malo razgledal po svetu in se zaril v sredino gore. Tako so nastali današnje sedlo, Grmada in Gora. Vir: https://www.smarnagora.com/index.php?page=ogori&pg=nastanek

Z avtoceste Jesenice–Ljubljana se usmerimo na izvoz Šmartno. Zapeljemo se do cerkve oziroma pokopališča in tam parkiramo. Vrnemo se po asfaltni poti, do prvih oznak za Šmartinsko pot, ki se precej strmo vzpne, do gozdne poti, ki se razdeli na dve poti, in sicer na Partizansko stezo in Šmartinsko pot. Nadaljujemo v smeri Partizanske steze, ki je kar strma in na nekaterih mesti lahko tudi nevarna za zdrs, vse do klopce malo pod vrhom, kjer je nujen postanek za razgled. Še nekaj minut in smo na vrhu, kjer se odpočijemo, se okrepčamo v tamkajšnji gostilni ter vrnemo po drugi pot, to je Šmartinski poti.

Izhodišče: Šmartno (317 m)

Zahtevnost: lahka

Čas hoje: 2–2,5 ure

Časa vožnje: 20 minut v eno smer    

Najprimernejši čas: v vseh letnih časih

Bogomira Skvarča Jesenšek

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
scattered clouds
26.5 ° C
26.9 °
24.4 °
52 %
5.7kmh
40 %
ned
26 °
pon
29 °
tor
29 °
sre
25 °
čet
25 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano