Naj bo zima, poletje, jesen ali pomlad, ko je najlepše, saj vse zeleni, cveti, se pogosto sprehajam ali kolesarim ob reki Kamniški Bistrici. Bistrica, ki teče neposredno v bližini mojega doma, je moja oaza miru, ki mi ponuja rekreacijo, občudovanje narave, petje ptic, žuborenje reke, opazovanje rac in drugih ptičev. Tu pozabim na vse skrbi in preženem stres. Pot o reki Kamniški Bistrici je slikovita, poteka ob reki iz Kamnika do Domžal in je dolga približno 15 km. Junija tu poteka Pohod ob reki, ki povezuje, zato vabljeni – jaz vsekakor pridem.
Valvazorjeva zgodba o kamniškem jezeru
Mesto Kamnik, v latinskem jeziku Lithopolis, spada h Gorenjski. Ime ima od obilice kamenja tu. Kjer danes stoji mesto, je bilo baje nekoč jezero in še pred nekaj leti so na krožnem obzidju tako imenovanega Kleinfesta ali Malega gradu našli železne obroče, ki so služili za privezovanje ladij. Baje je imelo jezero odtok tam, kjer se danes gre iz mesta v predmestje Šutno k farni cerkvi. Tam, kjer danes teče Kamniška Bistrica, je bilo baje to jezero tako visoko, da je Mali grad stal ob vznožju hriba. Ta pa je bil takrat še enoten, pozneje pa se je, ker se je grozno utrgal oblak, preklal na dvoje v dva hriba. Na ta način sta se ločila dva bratska gradova, namreč Mali grad in Stari grad. Po stari sagi je v tistem času jezero, ki je dobilo odtok, poplavilo celo mengeško polje, takrat naj bi voda odnesla tudi meniški samostan med Mengšem in Homcem, omenjeno polje je takrat tudi posulo z neštetimi kupi kamenja. Po starem pripovedovanju naj bi bila meja tega jezera pri cerkvi v Nevljah, ki je posvečena sv. Juriju, zato jo marsikdo še vedno imenuje sv. Jurij ob jezeru. Kar pa se tiče sedanje lokacije mesta Kamnik, leži na svežem in zdravem kraju med dvema hriboma in mimo teče Kamniška Bistrica, preko katere vodi lep lesen most.
Valvasor, J. V. (2009). Čast in slava vojvodine Kranjske. Ljubljana: Zavod Dežela Kranjska. Str. 541
Z vozilom, vlakom, avtobusom ali kolesom se zapeljemo v Kamnik in naša pot se začne v Keršmančevem parku. Pot nas pelje skozi stari del mesta Kamnik, mimo dveh osnovnih šol, po Kovinarski ulici do reke. Pot je sprva asfaltirana, nato pa preide v makadam. Ob poti so igrala za otroke, telovadnica v naravi, klopce, kjer se lahko odpočijemo v senci, obiščemo učno pot na Homcu ali se ustavimo v Arboretum v Volčjem Potoku. Pot zaključimo v Parku Martina Krpana v Domžalah. Vrnemo se po isti poti, lahko pa se odpeljemo tudi z vlakom ali avtobusom, ob pohodu pa bo organiziran tudi prevoz.
Izhodišče: Keršmančev park v Kamniku
Zahtevnost: lahka
Čas hoje: 15 km v eno smer (3–4 ure hoje)
Najprimernejši čas: v vseh letnih časih
Bogomira Skvarča Jesenšek
