Da je ta knjiga temelj za nadaljnje raziskovanje, je bilo slišati na dogodku Srečanja pod Slamniki, ki je v Slamnikarskem muzeju v Domžalah potekal v sredo, 11. januarja, in na katerem sta bila predstavljeni vsebina ter nastajanje knjige dr. Miroslava Stiplovška Občina Domžale 1850–2020, ki je izšla ob sedemdesetletnici nastanka Mestne občine Domžale (l. 1952). Obsežna monografija, ki jo je lani izdal in založil Kulturni dom Franca Bernika Domžale, financirala pa Občina Domžale, na skoraj 200 straneh obravnava upravni razvoj in delovanje domžalske občine.
Avtor knjige dr. Miroslav Stiplovšek je Domžalčan, zgodovinar in častni občan Občine Domžale. Kot je povedal na dogodku, je ideja za knjigo nastala leta 2021, ko je v Slamnikarskem muzeju pripravil razstavo Upravni razvoj domžalske občine od sredine 19. stoletja do leta 2020. »Kot zgodovinar in Domžalčan sem želel videti, kako se udejanja občinska zakonodaja, ki se je v različnih zgodovinskih obdobjih spreminjala: od časov Avstrije preko prve Jugoslavije med dvema vojnama, povojne socialistične Jugoslavije in sedaj v samostojni Sloveniji. V tem obdobju so se spreminjale pristojnosti, ozemeljska sestava posameznih občin, finančni viri, vodstva in način izvolitev oz. nastanka vodstev. Želel sem videti, kako so te spremembe vplivale na razvoj in dejavnosti v domžalski občini,« je vzroke za nastanek knjige naštel dr. Stiplovšek, ki se z upravno zgodovino ukvarja že od osamosvojitve Slovenije leta 1991. Sprva je raziskoval upravni razvoj in delovanje na državni ravni, od tega pa je prešel na domžalsko občino. A nova knjiga ni le povzetek razstave izpred slabih dveh let, temveč je njena nadgradnja. Obsežno fotografsko in dokumentarno gradivo je bilo za knjigo še bogato dopolnjeno, tako da je v knjigi kar 550 fotografij in dokumentov, prav tako so dodana tudi nekatera pričevanja akterjev različnih obdobij.
Poleg avtorja so na srečanju vsebino knjige predstavili še Peter Primožič, predsednik domžalske skupščine od leta 1986 do leta 1990, Cveta Zalokar kot urednica knjige in županja občine Domžale (1994–2006), pričevalca Vera Vojska in Lojze Stražar (v knjigi najdemo še pričevanje lani preminulega Jožeta Pogačnika, častnega občana Občine Domžale, in nekdanjega domžalskega župana Tonija Dragarja (2006–2022), več o nastajanju knjige pa je povedal Roman Kos, ki je knjigo likovno in tehnično oblikoval ter sodeloval pri izboru dokumentarnega gradiva.
O začetkih domžalske občine ne vemo veliko
»Upravne občine, ki bi imele pravico določene stvari lokalno urejati, so nastale z zakonom leta 1849. Takrat so občine prvič dobile samoupravne pravice, naslednje leto, 1850, pa so prvič bile volitve na Kranjskem v vse občinske odbore. O začetkih domžalske občine ne vemo veliko. Vemo, da se je domžalska občina prvič vidno pokazala in nekaj uredila na lokalnem področju leta 1864, ko je ustanovila šolo. Leta 1866 so občine dobile bolj natančno določene pristojnosti, to je bilo ravno takrat, ko se je začela slamnikarska industrija v Domžalah, s čimer je občina dobila pomemben finančni vir in že leta 1888 zgradila šolo na sedanji Ljubljanski cesti (Domžalski dom). Občina Domžale je prav na šolskem področju naredila največ in skrbela, da bi bilo vzgojenih čim več kadrov za potrebe gospodarskih panog, ki so dominirale na Domžalskem,« je začetke domžalske občine razgalil dr. Stiplovšek.
Domžale so bile leta 1925 razglašene za trg, leta 1952 pa za mestno občino, a le za tri leta. Od tega leta dalje se je občina Domžale razvijala in širila. Leta 1958 sta se Domžalam pridružila še Mengeš in Moravče, že prej pa tudi Lukovica, Blagovica, del Trojan, večina Radomelj. S tem se je obseg občine bistveno spremenil in tudi dosegel največji obseg v vsej njeni zgodovini. Največ pristojnosti so občine imele od leta 1958 do 90. letih prejšnjega stoletja, kar je pomenilo tudi konkreten razvoj. O obdobju med letoma 1986 in 1990, ko je veliko vlogo za razvoj občine igral krajevni samoprispevek, je več povedal Peter Primožič. »Takrat je bila občina finančno zelo močna in je lahko sofinancirala krajevne skupnosti, ki so imele v svojih pristojnostih tudi pogodbe z izvajalci in izvedbo del. Pristojnosti nekdanjih krajevnih skupnosti so bile veliko večje kot sedaj in zato je bilo veliko več narejenega,« je povedal Primožič in kot dejavnik občinskega uspeha izpostavil še močno domžalsko podjetništvo. Cveta Zalokar se je spomnila svojega obdobja županovanja, ki je bilo precej turbulentno, saj je bila v tistem času občina razdeljena na več manjših (Moravče, Lukovica, Mengeš, Domžale, Trzin), hkrati pa je potekala še upravna razdelitev, zaradi katere dolgo časa ni bilo jasno, kaj je v pristojnosti upravne enote in kaj občine. Več podrobnosti je seveda na voljo v knjigi Občina Domžale 1850–2020, ki je izšla v nakladi 350 izvodov in stane 20 evrov ter jo lahko kupite Kulturnem domu Franca Bernika.
»Ta knjiga prinaša pregled značilnosti upravnega razvoja in dejavnosti občine v teh 170 letih, hkrati pa predstavlja temelj za nadaljnje delo – ali raziskovalno ali v obliki razstav. Naj bo to delo spodbuda novim raziskovalcem, da bodo nadaljevali z raziskovanjem zgodovine domžalske občine, ki si to vsekakor zasluži,« pa je za konec srečanja dejal dr. Stiplovšek.
