Da ima en sam človek moč spremeniti stvari na bolje, se včasih sliši kot oguljena fraza. Pa vendar se vsak dan pojavijo zgodbe običajnih ljudi, ki to tudi dokazujejo. Ana Ljubojević je ena izmed njih. Pred šestimi leti je na noge postavila Mali plac za prihodnost, potujočo tržnico, na kateri danes neposredno od slovenskih kmetov kupuje že več kot 11 tisoč slovenskih družin. Ponudniki se s svojimi pridelki in izdelki že nekaj časa ustavljajo tudi v Kamniku in Domžalah.

Vse skupaj se je pravzaprav začelo povsem po naključju. Ano je poklical prijatelj Marko Šamić, njegova družina v Opuzenu ob reki Neretvi goji mandarine. »Krive so torej mandarine. Na Hrvaškem je prišlo do političnega embarga in prijatelj Marko me je vprašal, če bi v Sloveniji lahko prodal kaj mandarin. Odvrnila sem mu, da ne vem,« se začetkov spominja Ana, »najprej smo vest o domačih neretvanskih mandarinah razširili med prijatelji. En je povedal drugemu, drugi tretjemu in tako naprej, tako da so Markove mandarine našle pot po vsej Sloveniji. Potem smo izkoristili moč družbenega omrežja facebook, vse te ljudi povezali v skupino in tako je nastal Mali plac za prihodnost.«

Domačim mandarinam so dodali še domače piščance, pridružilo se jim je še nekaj drugih ponudnikov. Mali plac je takrat dostavljal le v Ljubljani, ob sobotah je zaživela tudi živa tržnica pred ljubljansko Kavarno SEM, ki pa za kmete, ki so prodajali na njej, ni bila rentabilna, saj je Ana ugotovila, da ljudje ob sobotah raje hodijo po izletih, zato obisk ni bil tolikšen, kot bi moral biti. »Kar naenkrat je bilo vsega preveč. Doma sem imela dojenčka in iskala sem novo službo. Zato smo vse ustavili. A jeseni so ljudje spet začeli spraševati, želeli so mandarine. Tako smo se tri leta osredotočali zgolj na dostavo mandarin, občasno smo dodali še kaj,« razlaga Ana, ki ima redno službo in družino z dvema sinovoma, poleg vsega pa se ukvarja še z Malim placom. Zadnji dve leti se ji je pri vodenju celotne logistike pridružila še Špela Krasko Gerbec, obema dekletoma veliko pomagata njuna moža, ki poskrbita za otroke in dom, medtem ko sta Ana in Špela na prevzemih.

Mali plac je lansko pomlad prerasel prvotne okvirje in obseg ponudbe, tako da se potujoča tržnica danes ustavlja v več kot dvajsetih krajih po Sloveniji, med njimi sta tudi Kamnik in Domžale, in ponuja domače sezonske izdelke petnajstih ponudnikov, od sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov do medu, jajc, mesa in mesnih izdelkov pa še kaj bi našlo. Kje in kdaj bodo izdelki na voljo ter kaj bo v ponudbi, lahko izveste, tako da se prijavite v facebook skupino Mali plac za prihodnost. Tu so tedensko objavljene naročilnice, na kateri označite izdelek, ki ga želite kupiti, na dan prevzema pa vas kmetje z naročenimi količinami čakajo na za to določenem mestu, kot smo omenili, tudi v Kamniku in Domžalah. Naročene izdelke ob prevzemu plačate kmetom. Če niste pristaš facebooka, se lahko prijavite na seznam in o naročilih ter dostavi vas bodo obvestili z elektronsko pošto.

Koronavirus je povzročil težave

Precejšnjemu razmahu Malega placa je botrovala tudi epidemija koronovirusa, ko so se ljudje še bolj zavedli pomena lokalno pridelane hrane. »Koronavirus nam je povzročil težave,« v smehu pove Ana, »v primerjavi z nekaterimi je nam postregel z veliko več dela. Zakaj? Otroci so ostali doma in ob tem izgubili dva, tri obroke, ki so jih prej dobivali v vrtcih in šolah. Starši so se v skrbi za zdravje svoje družine obrnili na lokalne ponudnike. Velika prednost našega Malega placa je, da lahko dobiš več stvari na enem mestu. Zaradi epidemije se nam je obisk močno povečal, kar je povzročilo tudi nekaj logističnih izzivov. Če je bilo pred tem obdobjem na prevzemu sto ljudi, jih je bilo med epidemijo kar naenkrat dvesto. Dva dni sva se s Špelo ukvarjali, kako naj prevzeme organiziramo varno in ob upoštevanju ukrepov NIJZ, a še vedno učinkovito, kajti kmetje morajo v enem dnevu obiskati od šest ali dvanajst prevzemnih mest, tako da ni prostora za zamude.«

Epidemija je prinesla še eno pozitivno zgodbo, in sicer so se v Malem placu pridružili akciji Malica za heroje covida, v kateri so z domačimi izdelki, ki so jih donirali tako ljudje kot ponudniki, obdarili več kot trideset slovenskih bolnišnic, zdravstvenih domov in domov starejših občanov, med drugim tudi kamniškega in domžalskega.

Ta trenutek na Malem placu dobite pridelke in izdelke petnajstih ponudnikov, nekateri se jim priključijo občasno. Ponudnikov nikoli niso iskali sami, vedno so ti našli njih. V skupino jih sprejmejo glede na priporočilo oseb, ki so že del skupnosti Mali plac. Celotna skupnost temelji na zaupanju in poštenju. »To je krog malih ljudi, ki se hitro širi. Nikoli se nismo oglaševali, dober glas o nas se je širil sam,« pove Špela in poudari, da dobro vzdušje vlada tako v komunikaciji v facebook skupini, kjer eden drugemu pomagajo, založijo denar, prevzamejo, če kdo ne more sam na prevzem, kot na samih prevzemih. »Ko slišite besede Mali plac, naj vam to privabi nasmeh na lica, veselite se srečanja in izdelkov z ugodno ceno ter izredno kakovostjo,« si želi Špela.

Kupce tudi izobražujejo

Z večanjem obsega se pojavijo tudi novi izzivi. Veliko ljudi sicer pozna koncept z njive na krožnik, a ga ne razume popolnoma. »Še vedno imamo stare kupce, ki pri nas kupujejo že šest let. Navajeni so, da piščanec potrebuje tri mesece, da zraste, da mandarin maja ni, da jagode pobiramo vsak dan sproti, kar pomeni 30 kilogramov jagod na dan in ne 300 ali 500 kilogramov. Na Malem placu dejansko izobražujemo kupca, kaj pomeni kupiti nekaj, kar ni iz trgovine. V trgovini je vedno vse dostopno, pri nas pa ni tako. Pridelki so na voljo glede na sezono, količina je omejena. Če ne naročiš prvi dan ob objavi naročilnice, se zgodi, da zadnji dan izdelek ni več na voljo.«

Ana In Špela pravita, da se v tem trenutku ne nameravajo širiti in dodajati novih izdelkov in ponudnikov, kajti najbolj pomembna je kakovost. »Občasno nam rečejo potujoča tržnica, ki lahko hitro postane tudi karavana in cirkus. Tega si ne želimo. Leto 2020 nam je prineslo tako nove ponudnike kot veliko novih kupcev. Ker želimo obdržati kakovost, moramo ostati v zdajšnjem obsegu, in narediti najboljše iz tega, kar smo. V enem letu smo zrasli za sto odstotkov. Karkoli v življenju toliko zraste, se pojavijo novi izzivi, situacije in veliko vprašanj. Zato sva se s Špelo odločili, da najprej odgovorimo na vsa vprašanja novih strank, šele potem pa razmišljamo o načrtih in novostih. Še vedno imava obe tudi redni službi in družini, Mali plac je hobi,« poudarja Ana. In ravno zato ju povprašam, od kod jemljeta energijo. »Energijo nama dajejo ljudje. Veva, da delava nekaj dobrega. Iz nečesa zelo majhnega je zraslo zelo veliko,« povesta obe, Ana pa doda, »želela sem dobiti zdravo hrano za svojo družino, zdaj pa je ta na voljo več kot 11 tisoč družinam.« Tako preprosto je … če delaš srčno, predano in vedno z nasmehom na obrazu, kot to počneta Ana Ljubojević in Špela Krasko Gerbec.

Da ima en sam človek moč spremeniti stvari na bolje, se včasih sliši kot oguljena fraza. Pa vendar se vsak dan pojavijo zgodbe običajnih ljudi, ki to tudi dokazujejo. Ana Ljubojević je ena izmed njih. Pred šestimi leti je na noge postavila Mali plac za prihodnost, potujočo tržnico, na kateri danes neposredno od slovenskih kmetov kupuje že več kot 11 tisoč slovenskih družin. Ponudniki se s svojimi pridelki in izdelki že nekaj časa ustavljajo tudi v Kamniku in Domžalah.

Vse skupaj se je pravzaprav začelo povsem po naključju. Ano je poklical prijatelj Marko Šamić, njegova družina v Opuzenu ob reki Neretvi goji mandarine. »Krive so torej mandarine. Na Hrvaškem je prišlo do političnega embarga in prijatelj Marko me je vprašal, če bi v Sloveniji lahko prodal kaj mandarin. Odvrnila sem mu, da ne vem,« se začetkov spominja Ana, »najprej smo vest o domačih neretvanskih mandarinah razširili med prijatelji. En je povedal drugemu, drugi tretjemu in tako naprej, tako da so Markove mandarine našle pot po vsej Sloveniji. Potem smo izkoristili moč družbenega omrežja facebook, vse te ljudi povezali v skupino in tako je nastal Mali plac za prihodnost.«

Domačim mandarinam so dodali še domače piščance, pridružilo se jim je še nekaj drugih ponudnikov. Mali plac je takrat dostavljal le v Ljubljani, ob sobotah je zaživela tudi živa tržnica pred ljubljansko Kavarno SEM, ki pa za kmete, ki so prodajali na njej, ni bila rentabilna, saj je Ana ugotovila, da ljudje ob sobotah raje hodijo po izletih, zato obisk ni bil tolikšen, kot bi moral biti. »Kar naenkrat je bilo vsega preveč. Doma sem imela dojenčka in iskala sem novo službo. Zato smo vse ustavili. A jeseni so ljudje spet začeli spraševati, želeli so mandarine. Tako smo se tri leta osredotočali zgolj na dostavo mandarin, občasno smo dodali še kaj,« razlaga Ana, ki ima redno službo in družino z dvema sinovoma, poleg vsega pa se ukvarja še z Malim placom. Zadnji dve leti se ji je pri vodenju celotne logistike pridružila še Špela Krasko Gerbec, obema dekletoma veliko pomagata njuna moža, ki poskrbita za otroke in dom, medtem ko sta Ana in Špela na prevzemih.

Mali plac je lansko pomlad prerasel prvotne okvirje in obseg ponudbe, tako da se potujoča tržnica danes ustavlja v več kot dvajsetih krajih po Sloveniji, med njimi sta tudi Kamnik in Domžale, in ponuja domače sezonske izdelke petnajstih ponudnikov, od sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov do medu, jajc, mesa in mesnih izdelkov pa še kaj bi našlo. Kje in kdaj bodo izdelki na voljo ter kaj bo v ponudbi, lahko izveste, tako da se prijavite v facebook skupino Mali plac za prihodnost. Tu so tedensko objavljene naročilnice, na kateri označite izdelek, ki ga želite kupiti, na dan prevzema pa vas kmetje z naročenimi količinami čakajo na za to določenem mestu, kot smo omenili, tudi v Kamniku in Domžalah. Naročene izdelke ob prevzemu plačate kmetom. Če niste pristaš facebooka, se lahko prijavite na seznam in o naročilih ter dostavi vas bodo obvestili z elektronsko pošto.

Koronavirus je povzročil težave

Precejšnjemu razmahu Malega placa je botrovala tudi epidemija koronovirusa, ko so se ljudje še bolj zavedli pomena lokalno pridelane hrane. »Koronavirus nam je povzročil težave,« v smehu pove Ana, »v primerjavi z nekaterimi je nam postregel z veliko več dela. Zakaj? Otroci so ostali doma in ob tem izgubili dva, tri obroke, ki so jih prej dobivali v vrtcih in šolah. Starši so se v skrbi za zdravje svoje družine obrnili na lokalne ponudnike. Velika prednost našega Malega placa je, da lahko dobiš več stvari na enem mestu. Zaradi epidemije se nam je obisk močno povečal, kar je povzročilo tudi nekaj logističnih izzivov. Če je bilo pred tem obdobjem na prevzemu sto ljudi, jih je bilo med epidemijo kar naenkrat dvesto. Dva dni sva se s Špelo ukvarjali, kako naj prevzeme organiziramo varno in ob upoštevanju ukrepov NIJZ, a še vedno učinkovito, kajti kmetje morajo v enem dnevu obiskati od šest ali dvanajst prevzemnih mest, tako da ni prostora za zamude.«

Epidemija je prinesla še eno pozitivno zgodbo, in sicer so se v Malem placu pridružili akciji Malica za heroje covida, v kateri so z domačimi izdelki, ki so jih donirali tako ljudje kot ponudniki, obdarili več kot trideset slovenskih bolnišnic, zdravstvenih domov in domov starejših občanov, med drugim tudi kamniškega in domžalskega.

Ta trenutek na Malem placu dobite pridelke in izdelke petnajstih ponudnikov, nekateri se jim priključijo občasno. Ponudnikov nikoli niso iskali sami, vedno so ti našli njih. V skupino jih sprejmejo glede na priporočilo oseb, ki so že del skupnosti Mali plac. Celotna skupnost temelji na zaupanju in poštenju. »To je krog malih ljudi, ki se hitro širi. Nikoli se nismo oglaševali, dober glas o nas se je širil sam,« pove Špela in poudari, da dobro vzdušje vlada tako v komunikaciji v facebook skupini, kjer eden drugemu pomagajo, založijo denar, prevzamejo, če kdo ne more sam na prevzem, kot na samih prevzemih. »Ko slišite besede Mali plac, naj vam to privabi nasmeh na lica, veselite se srečanja in izdelkov z ugodno ceno ter izredno kakovostjo,« si želi Špela.

Kupce tudi izobražujejo

Z večanjem obsega se pojavijo tudi novi izzivi. Veliko ljudi sicer pozna koncept z njive na krožnik, a ga ne razume popolnoma. »Še vedno imamo stare kupce, ki pri nas kupujejo že šest let. Navajeni so, da piščanec potrebuje tri mesece, da zraste, da mandarin maja ni, da jagode pobiramo vsak dan sproti, kar pomeni 30 kilogramov jagod na dan in ne 300 ali 500 kilogramov. Na Malem placu dejansko izobražujemo kupca, kaj pomeni kupiti nekaj, kar ni iz trgovine. V trgovini je vedno vse dostopno, pri nas pa ni tako. Pridelki so na voljo glede na sezono, količina je omejena. Če ne naročiš prvi dan ob objavi naročilnice, se zgodi, da zadnji dan izdelek ni več na voljo.«

Ana In Špela pravita, da se v tem trenutku ne nameravajo širiti in dodajati novih izdelkov in ponudnikov, kajti najbolj pomembna je kakovost. »Občasno nam rečejo potujoča tržnica, ki lahko hitro postane tudi karavana in cirkus. Tega si ne želimo. Leto 2020 nam je prineslo tako nove ponudnike kot veliko novih kupcev. Ker želimo obdržati kakovost, moramo ostati v zdajšnjem obsegu, in narediti najboljše iz tega, kar smo. V enem letu smo zrasli za sto odstotkov. Karkoli v življenju toliko zraste, se pojavijo novi izzivi, situacije in veliko vprašanj. Zato sva se s Špelo odločili, da najprej odgovorimo na vsa vprašanja novih strank, šele potem pa razmišljamo o načrtih in novostih. Še vedno imava obe tudi redni službi in družini, Mali plac je hobi,« poudarja Ana. In ravno zato ju povprašam, od kod jemljeta energijo. »Energijo nama dajejo ljudje. Veva, da delava nekaj dobrega. Iz nečesa zelo majhnega je zraslo zelo veliko,« povesta obe, Ana pa doda, »želela sem dobiti zdravo hrano za svojo družino, zdaj pa je ta na voljo več kot 11 tisoč družinam.« Tako preprosto je … če delaš srčno, predano in vedno z nasmehom na obrazu, kot to počneta Ana Ljubojević in Špela Krasko Gerbec.