Po morebitni potrditvi občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN KA-15/1) investitor Prva hiša v Mekinjah načrtuje gradnjo 226 oskrbovanih stanovanj za starejše. Projektu nasprotuje del krajanov, združenih v civilno iniciativo Kamnik moje mesto, ki opozarja na prekomerno pozidavo, prometne obremenitve in posege v kulturno krajino.
OPPN je še v postopku sprejemanja, tudi javna razgrnitev še ni bila izvedena, a Mekinjčani zahtevajo ustavitev projekta in izpeljavo široke javne razprave krajanov, zainteresirane in strokovne javnosti, ali je takšen projekt primeren za to območje, ter hkrati opozarjajo, da gradnja ni v skladu z Občinskim prostorskim načrtom (OPN). »To je megalomanska pozidava, ki po našem prepričanju v ta prostor ne sodi. Predlagani objekti z višino 15 metrov na zemljišču, ki leži približno 15 metrov nad nivojem mestnega jedra, grobo presegajo omejitve, ki jih določa krovni Občinski prostorski načrt. Načrtovana soseska predstavlja eno najbolj zgoščenih pozidav v občini Kamnik,« ključne razloge za nasprotovanje načrtovani gradnji opisuje Janez Novak, predstavnik civilne iniciative, ki se ji je pridružilo približno 600 oziroma več kot tretjina krajanov Mekinj. Podpisniki dodajajo, da ne nasprotujejo gradnji kot taki, temveč le napovedani v takšnih razsežnostih.
Družba Prva hiša iz Ljubljane na območju jugovzhodno od stadiona v Mekinjah v desetih stavbah načrtuje gradnjo 226 oskrbovanih stanovanj za starejše in približno 500 kvadratnih metrov skupnih prostorov. Nad vsakim pritličjem stanovanjskega objekta sta predvideni dve nadstropji in mansarda. V novi soseski bodo na voljo eno-, dvo- in trisobna stanovanja velikosti od 40 do 80 kvadratnih metrov. Investitor poudarja, da so pri načrtovanju pozidave upoštevali vse zakonske zahteve. »Skladnost našega projekta so preverile vse pristojne občinske in državne strokovne službe ter kar 13 različnih nosilcev urejanja prostora. Etažnost projekta je zasnovana na strokovni podlagi, ki je višino objektov omejila glede na višino prostorske dominante, v tem primeru Prašnikarjevega dvorca. Projekt je načrtovan tako, da bo obstoječim prebivalcem ohranil pogled na staro mestno jedro in se s svojim videzom nevsiljivo vključil v podobo kraja,« pravi investitor in še dodaja, »soseska je zasnovana tako, da je gostota pozidave približno 20 odstotkov nižja, kot je dopustna meja za to območje. Faktor zazidanosti smo torej zmanjšali iz dopustnega 0,5 na 0,35.« Prebivalci se s tem sicer ne strinjajo – pravijo, da jim bodo stavbe zaradi predvidene višine zastrle pogled z Neveljske poti na mestno jedro z Malim gradom.
Še dodatna prometna obremenitev Cankarjeve ceste
Kot enega od ključnih razlogov za nesprejemljivost gradnje krajani Mekinj navajajo tudi prometno obremenitev. Dostop do novih stanovanj bo potekal po Cankarjevi cesti mimo stadiona in Prašnikarjevega drevoreda ter dvorca in po Neveljski poti. Cankarjeva cesta je glavna prometna povezava med severnim in južnim delom Kamnika. »Stanje je grozljivo,« je na novinarski konferenci opisal Dušan Humar, prebivalec te ulice. »Prometna študija, izvedena med epidemijo covida-19, je pokazala, da gre čez Cankarjevo cesto vsak dan 5898 vozil, od tega 112 težkih tovornjakov, 61 srednjih tovornjakov, 510 lahkih tovornjakov in drugih vozil,« je nanizal in poudaril, da je zdajšnje stanje še slabše zaradi obrtne cone s težkim tovornim prometom v nekdanji Smodnišnici, zato tukajšnji stanovalci razmišljajo o državljanski nepokorščini s hojo čez prehod za pešce. »Če bomo dovolili, da se zgradijo bloki na tem območju, se bo promet po Cankarjevi cesti še nadalje povečal,« zatrjujejo Mekinjčani, ki ocenjujejo, da bi novogradnja prinesla vsaj 500 dodatnih vozil, ki bi obremenila že tako nevzdržen promet.
Investitor odgovarja, da je bilo v fazi priprave strokovnih izhodišč OPPN izdelanih več prometnih študij, med njimi tudi primerjalna študija optimalne prometne ureditve. »Namesto pavšalnih ocen smo tako dobili vpogled v dejanske prometne tokove, kot najprimernejši priključek pa je stroka predlagala Prašnikarjev drevored,« pojasnjujejo in dodajajo, da je za oskrbovana stanovanja, ki so prilagojena življenjskemu slogu starejših od 65 let, značilno manj dnevnih migracij in manj vozil, zato predlagana ureditev ne bo bistveno obremenila prometa. Kljub temu krajani menijo, da dve soseski oskrbovanih stanovanj v neposredni bližini, ki niti ne služita več svojemu namenu, saj v njima ne živijo le starejši, ne potrjujeta teh trditev. Če bi se podobno zgodilo tudi v načrtovani soseski, krajane skrbi tudi pomanjkanje parkirnih mest. Ta so sicer predvidena v podzemnih garažah, vendar menijo, da jih bo premalo. »Za vsako varovano stanovanje je zakonsko predvideno 0,8 parkirnega mesta,« pojasnjujejo krajani in dodajajo: »Umeščanje varovanih oz. oskrbovanih stanovanj je le izgovor za neupravičeno in preveliko zgoščevanje stavb, za manjšanje števila prepotrebnih parkirnih mest in opuščanje potrebnega prostora za prostočasne aktivnosti stanovalcev.«
Investitor poudarja, da bo zaradi gradnje obnovljen Prašnikarjev drevored, kjer bosta urejena tudi cesta in pločnik, prav tako je predvidena gradnja pločnika ob Neveljski poti. »Financiranje potrebne infrastrukture je predmet dogovora z občino, ki takšne investicije običajno pokrije iz komunalnega prispevka, ki ga plača investitor,« pojasnjuje investitor.
Poleg prometne preobremenjenosti krajani med razlogi naštevajo še preobremenjenost družbene infrastrukture, od zdravstvenih, socialnih do drugih javnih storitev, poseg v kulturno dediščino, saj je Prašnikarija v Mekinjah, kamor sodita Prašnikarjev dvorec in drevored, kulturni spomenik lokalnega pomena, po mnenju iniciative pa bi gradnja posegla tudi v zgodovinsko veduto Kamnika. »Zavedamo se potreb po stanovanjski gradnji za mlade družine, ne pa novih kapacitet oskrbovanih stanovanj. Nobena gradnja naj ne bo na račun uničevanja kulturne dediščine, javnega interesa in kakovosti bivanja sedanjih krajanov. Zahtevamo brezpogojno spoštovanje določb OPN in prilagoditev gradnje okolju, v katero se umešča,« so odločni člani civilne iniciative, ki pozivajo vodstvo Občine Kamnik in kamniške svetnike k zaščiti javnega interesa. Kot pravijo, se na pomisleke in zahteve iniciative za zdaj niso odzvali niti občina oziroma župan niti investitor.
Javnosti bo omogočeno sodelovanje v okviru javne razgrnitve
Na Občini Kamnik v zvezi s postopkom sprejemanja OPPN pojasnjujejo, da vprašanja, povezana z varovanjem kulturne dediščine, prometno ureditvijo, komunalno infrastrukturo, varstvom okolja in drugimi strokovnimi področji, v postopku presojajo pristojni nosilci urejanja prostora in strokovne službe, ki za posamezna področja podajajo usmeritve, pogoje in mnenja. »Te usmeritve so obvezna podlaga za pripravo prostorskega akta in jih mora pripravljavec upoštevati. Občina pri tem ne sprejema odločitev na podlagi posameznih interesov ali stališč, temveč na podlagi zakonodaje, strokovnih podlag in mnenj pristojnih institucij. V nadaljnjih fazah postopka bo javnosti omogočeno sodelovanje v okviru javne razgrnitve, vse prejete pripombe pa bodo strokovno obravnavane,« dodajajo na občini in poudarjajo, da je območje KA-15/1 v veljavnem Občinskem prostorskem načrtu že od leta 2015 opredeljeno za razvoj tovrstnih dejavnosti. Gre za centralne dejavnosti, kamor lahko sodijo tudi oskrbovana stanovanja, sicer pa so to lahko tudi površine za šolstvo, otroško varstvo, šport, rekreacijo ipd. »Postopek OPPN ne spreminja namenske rabe prostora, temveč določa podrobnejše pogoje za njegovo urejanje in razvoj v skladu z veljavnimi prostorskimi akti,« pojasnjujejo, medtem ko si investitor želi, da bi kamniški občinski svet OPPN obravnaval že na naslednji seji, saj je, kot pravi, vsa dokumentacija ustrezno pripravljena. »Projekt že od leta 2024 usklajujemo in dopolnjujemo z zahtevami nosilcev urejanja prostora. Uspešno je prestal vse zelo stroge pogoje za umestitev v prostor, v usklajevanju je le še mnenje Ministrstva za kulturo. Naslednji korak je javna razgrnitev in obravnava OPPN, kar bo priložnost, da se odzovemo na vprašanja in mnenja javnosti,« pojasnjuje investitor.
