Inja Žagar in Kristian Repnik sta mlada Kamničana, ki sta pred tremi leti ustvarila blagovno znamko Diog, namenjeno psom. Ustvarjata trajnostne in ročno izdelane ovratnice, povodce, oprsnice, puloverje in druge izdelke za pasje prijatelje.
Inja Žagar in Kristian Repnik, ki živita na Bakovniku, sta že nekaj let par zasebno, v zadnjem obdobju pa tudi poslovno. Inja je po izobrazbi veterinarski tehnik, kasneje je končala tudi zdravstveno fakulteto, trenutno pa je v fazi pisanja magisterija iz poslovnih ved. Kristian je po izobrazbi ekonomist, po duši pa sta oba velika ljubitelja živali, predvsem psov. Prav ljubezen do štirinožnih kosmatinčkov ju je tudi združila. Na intervju sta prišla v družbi Teddyja in Maye, njunih dveh psov, ki sta tudi pobudnika za zgodbo, ki se je začela pisati leta 2019 in nosi ime Diog.
Težki začetki brez znanja, a z veliko volje
Inja in Kristian sta za svoja psa iskala produkte lepših barv, a na trgu sta našla vse prepolno neon barv in izdelkov plastičnega videza. S tem se nista zadovoljila, zato sta prišla na idejo, da poskusita nekaj izdelati sama. Sčasoma je kakšen izdelek nastal tudi za prijatelje, vse skupaj je preraslo v “hobi obsesijo”, kot stanje poimenuje Inja. A začetki niso bili lahki, zagonskih finančnih sredstev nista imela, nihče od njiju ni znal šivati, fotografirati ali grafično oblikovati. Kljub začetnemu dvomu sta se pogumno lotila dela. »Takrat sem si rekla – saj tudi šivati ne znam. Pa se je Kristian spomnil, da ima njegova mami doma šivalni stroj in da morava poskusiti,« se začetkov spominja Inja. Tako je začela šivati razne torbice in stvari zase ter se pri tem učila. V veliko pomoč so ji bile knjige in predvsem posnetki na Youtubu. Ker sta vedela, da brez dobre spletne strani in lepih fotografij ne bo šlo, se je Kristian pričel izobraževati v tej smeri. Njemu je prvi fotoaparat posodil Injin oče, lani ob diplomi pa so mu podarili novega. »Kristian je sam naredil logotip in vso grafično podobo,« ga pohvali Inja in doda, da skupaj z Diogom rasteta in se učita, njun cilj pa je, da sta čim bolj samozadostna. Po dobrem letu od ideje je zaživela spletna stran. Zaenkrat Diog ostaja popoldanska zaposlitev, saj sta se odločila, da bosta ostala na minimalnem investiranju. Da lahko deluje, Kristian in Inja oba hodita v službe, sem in tja pa se za zgodbo, v katero močno verjameta, odpovesta tudi dopustu in še čemu drugemu.
Vsi izdelki so narejeni ročno
Prvi pasji izdelek, ki je nastal, je bila ovratnica, sledile so rutke. S prvimi izdelki je postala jasna tudi vizija, ki ji želita slediti. »Začela sva se usmerjati v to, kakšne produkte si želiva – trajnostno naravnane, ročno delo, da ni izkoriščanja delovne sile. Zato sva veliko časa in energije posvetila iskanju kakovostnega blaga. Stvari naročava iz Evropske unije. Pri izbiri blaga podpirava umetnike iz vsega sveta in delava t.i. print od demand. To pomeni, da umetnik nariše vzorce in dobi 10 % od nakupa, ko kupim meter določenega blaga,« pravi Inja. Zadnje čase se sicer nagibata, da bi začela ustvarjati povsem svoje vzorce, saj se že dogajajo kraje. Opazila sta, da nekateri ponujajo identične produkte z identičnim poimenovanjem, kopirajo celo informacije o samih izdelkih.
Danes Diog ponuja ovratnice, oprsnice, metuljčke, rutke, povodce in puloverčke. Glede na material so izdelki razdeljeni v tri linije: vodoodporno, bombažno in bolj prestižno žametno. Posebno kolekcijo imajo tudi za hrte. Prav zanje bosta ustvarjala še več, saj te pasme pozimi potrebujejo dodatno zaščitno opremo in lastniki, ki iščejo dežne plašče in puloverje, se že obračajo na njiju. Njuni izdelki se od podobnih na trgu v prvi vrsti razlikujejo po vizualni podobi, saj sta ubrala nasprotno pot od klasičnih potiskov kosti in pasjih tačk. Izdelki so narejeni v Sloveniji (v njuni domači delavnici na Bakovniku), vsi so ročno delo in zelo kakovostni. Najbolj prodajana je vodoodporna kolekcija, ki je narejena iz prevlečene plastike in se umije samo tako, da se zdrgne pod toplo vodo. Uporabnikom je všeč, ker ohranja svojo obliko in je antibakterijska, hkrati se v te izdelke ne zažre vonj.
Komu pa so namenjeni Diog izdelki? Takole odgovori Kristian: »Vsekakor ne tistim pasjim lastnikom, ki imajo svojega psa zunaj na verigi. Diog je namenjen vsem, ki imajo resnično radi svoje pasje ljubljenčke in so del njihove družine. Takim, ki so pripravljeni zanje tudi malo več investirati.« A ob tem Inja razmišlja, da njuni izdelki danes niti niso več tako dražji od tistih, pripeljanih iz Kitajske. Dobavne verige in carinjenje namreč močno dražijo tudi uvožene izdelke, ki se po ceni vedno bolj približujejo lokalnim in ročno izdelanim produktom. Po načinu izdelave pa gre za povsem različen pristop.
Koronavirus kot priložnost
Le nekaj mesecev po začetku Diogove zgodbe, je prišel koronavirus, ki je marsikaterega ponudnika močno prizadel. Tudi njiju? »Koronavirus je začuda na naju vplival zelo dobro. V tistem času so ljudje spremenili svoje nakupovalne navade, kupovanje na spletu je pridobilo zaupanje in prodaja je rasla brez marketinga. Na začetku sva se malo oglaševala, a ni bilo učinka. Tako rasteva organsko, prisotna pa sva na vseh platformah,« pravi Kristian. Inja doda, da je odločitev, da se ne poslužujeta agresivnih marketinških metod, zavestna: »Spoznala sva, da če želiva graditi dobro blagovno znamko, bova na dolgi rok dosegla več, če se bo glas širil od ust do ust. Na ta način pridobiš zaupanje kupcev.« Do danes nista imela ene same reklamacije, večina strank pa se k njima vrača. Pravita, da so postali že kot razširjena družina, z njimi imata osebni stik, poznata njihove ljubljenčke.
Že od začetka ne prodajata samo v Sloveniji, pač pa po vsem svetu. Kljub temu imata trenutno največ naročil prav iz Slovenije, prve izdelke sta poslala v Izrael in Grčijo, naročajo iz Finske in drugih dežel. Prodajo v Ameriko sta ustavila sama, saj se je med koronavirusom dostavna služba izkazala za zelo nezanesljivo, ogromno paketov je bilo izgubljenih, kar stroškovno ni bilo več vzdržno. Izdelke prodajata na svoji spletni strani, vedno več pa se zanje odločajo tudi fizične trgovine (specializirane za pse in tudi tiste, ki ponujajo lokalne, butične, slovenske izdelke) in veterinarske ambulante.
Maya in Teddy prva testirata izdelke
Ko nastane nov izdelek, ga najprej testirata domača kosmatinčka. Vedno sta oblečena po zadnji modi, na intervju sta prikorakala v povsem svežih puloverčkih. Ti so najnovejši produkt, za katerega sta Inja in Kristian, ki sicer prav vse delo opravita sama, pomoč za šivanje prvič poiskala drugje, pri dveh kamniških dekletih. Ko torej izdelek preizkusita Teddy in Maya, ga Inja in Kristian pošljeta izbranim pasjim modelom po vsem svetu, s katerimi imajo dogovorjeno sodelovanje. Potem izdelke testirajo oni in vračajo kritike ali pohvale. Tako, prav preko strank, tudi kapljajo ideje za izboljšave obstoječih ali ustvarjanje novih produktov. »Ker stranke vedo, da vse ustvarjava po naročilu in tudi po meri, se velikokrat na naju obrnejo z željo po izdelku, ki ga na trgu niso našle. Včasih tudi pišejo, da bi na primer na določenem povodcu želele tak in tak ročaj. Tako najbolje vidiva, kaj si stranke želijo in kaj potrebujejo,« pravi Inja.
Kaj pa vizija? Trenutno se posvečata nadaljevanju razvoja kolekcije z oblačili. Po novem letu bodo njuni izdelki na voljo tudi v nekaterih fizičnih trgovinah izven Slovenije, selita se tudi na tuje prodajne platforme. Dolgoročno pa bi si želela, da je Diog prostor, ki celostno pokrije skrb za psa s kakovostnimi izdelki, tudi o svojih šamponih sanjata. Predvsem pa si želita, da bi bila nekoč oba zaposlena v Diogu: »Šivanje ni moja prioriteta, vidiva se v ustvarjanju novih, inovativnih produktov, ki bi se prodajali po vsem svetu. Idej imava kar nekaj. A sledila bova prvotni filozofiji – ostala bova trajnostna. Raje vidiva, da ljudje počakajo malo dlje na izdelek, kot pa da bi zaradi velikega povpraševanja proizvodnjo kamorkoli selila.«
Šivati vsak dan po službi in vsak vikend že nekaj let zapored je verjetno kljub velikemu veselju kdaj pa kdaj tudi obremenjujoče. Sogovornika pokimata, a hkrati pravita, da imata srečo, da sta skupaj v tej zgodbi in se doslej še nikoli ni zgodilo, da bi obupavala oba. Kaj ju motivira? Inja, bolj zgovoren del simpatičnega para, takole zaključi naš pogovor: »Motivira naju, da bova nekoč imela delovno mesto, kamor bova lahko pripeljala najinih pet psov, da bova delala tisto, kar si želiva, da bova delala skupaj in si sama razporejala čas. Za to je vredno včasih tudi malo potrpeti.«
Špela Šimenc
