Skoraj 80 dogodkov in 25 tisoč obiskovalcev v devetih dneh je znova potrdilo, da je Kamfest eden osrednjih poletnih festivalov v regiji. Še bolj kot statistika je pomembno, da je Kamnik v avgustovskih dneh živel s festivalom – oživelo je mestno jedro, kulturno dogajanje pa je povezovalo domačine in privabljalo obiskovalce od drugod. To je tudi bistvo mestnega festivala, kakršen je Kamfest od svojih začetkov, ki tudi po več kot dvajsetih letih ostaja zvest osnovni ideji: festivalu, ki ne potrebuje posebnih prizorišč, temveč jih išče po mestu, oživlja javni prostor in kulturno dogajanje približuje čim širšemu krogu ljudi.
Za organizacijo festivala že vrsto let skrbi ekipa Kulturnega društva Priden možic na čelu z vodjo programske ekipe Goranom Završnikom, v tesnem sodelovanju z direktorjem festivala Rokom Koscem, Zavodom Mladinski center Kotlovnica Kamnik in številnimi prostovoljci ter javnimi zavodi. »Odlično vreme, kulturni obiskovalci in obiskovalke, odzvali so se prav na vsa letošnja presenečenja in si ogledali vse,« je vtise takoj po koncu festivala strnil Goran Završnik. Med letošnjimi novostmi je bila tudi začasna knjigarna, ki je zaživela v prostorih nekdanje prodajalne Borovo in ni ponudila le sodobne literature s poudarkom na delih kamniških avtorjev, temveč tudi spremljevalni program s predstavitvami kamniških ustvarjalcev – od piscev do pripovedovalcev in glasbenikov. »Knjigarna je posledica posveta v Razstavišču Veronika, ki ga je organizirala Lista Sandija Uršiča,« je pojasnil Završnik. Na posvetu so navezali stik z lastnikom prostora in se dogovorili, da lahko v njem uredijo knjigarno. Uredili so jo skupaj z ljubljansko knjigarno Pri kamniti mizi, vodila pa jo je Kamničanka Sanja Podržaj. »Odziv je bil neverjeten. Ideja Ivana Mitrevskega o vzpostavitvi neodvisne kamniške knjigarne je tako po dveh letih zorenja dobila devetdnevni preizkus, ki ga je opravila z odliko,« meni Završnik.
Prav iskanje in oživljanje novih javnih prostorov je pomembno poslanstvo Kamfesta. Park Evropa, Katzenberg, Kreativna četrt Barutana, dvorišče Maistrove hiše – to je le nekaj prizorišč, ki jih je v preteklosti obudila festivalska ekipa. »Kamfest predvsem ostaja mestni festival. Izkorišča mestno infrastrukturo in prepoznava nove prostore. Vsebinsko se ni spremenil prav nič. Glasbeni program, ki praviloma ne posega po cenenih izdelkih narodno zabavne in turo pop folk glasbe, je razporejen na dva odra, ohranjamo kino v samostanu Mekinje, presenetili smo s knjigarno na Šutni in vsem pokazali, da oživitev Šutne ni ne vem kakšen bavbav,« ključne programske usmeritve našteje Završnik.
Prvina mestnega festivala so tudi brezplačni dogodki. A tudi dostopnost ima svojo ceno. Kot pravi Završnik, je ohranjanje takšnega modela vedno težje. Stroški izvajalcev se sicer ne zvišujejo drastično, vendar so vse višji stroški spremljajoče organizacije – od varovanja in zapor do reševalcev, elaboratov za zvok in oglaševanja. Kljub temu organizatorji trmasto vztrajajo pri dostopnosti festivala za vsakogar, tudi zato, ker z njim okupirajo javni prostor, pravi Završnik. »Spodbujamo druge oblike financiranja: prostovoljne prispevke, pri katerih vsak prispeva po svojih možnostih, sodelovanje z lokalnimi gostinci in dodatnimi ponudniki hrane in pijače – a s tem, sploh s pijačo, ne pretiravamo. Skratka, še naprej bomo iskali alternativne možnosti financiranja Kamfesta.« Med slednjimi so tudi sponzorstva – letos so festival podprli LepTon, Nektar Natura in Jata. Občina Kamnik za kamniški poletni festival objavlja razpis v vrednosti 55 tisoč evrov, na katerega se prijavlja tudi Kulturno društvo Priden možic. »Prav tako se prijavljamo na štiriletne projektne razpise Ministrstva za kulturo. Ravno lani nam je to uspelo že petič, kar pomeni, da nas ministrstvo sofinancira že sedemnajsto leto, v tem ciklu z 20.000 evri na leto,« dodaja Završnik.
Vseh finančnih izzivov pa ni čutiti v programu. »Kamfesta ne delamo, ker je lahko. Ampak ker je težko. In zabavno obenem,« pravi Završnik in dodaja, da gre za usklajeno delo, ki ga ekipa opravlja že 20 let. »Letos sva zaključno delo večinoma opravila z Anjo Urankar iz MC Kotlovnica, a da je nastal tako obsežen program, smo porabili večino julijskih dnevov.« Organizacija je utečena tudi zato, ker ekipa točno ve, kaj hoče in želi. »Številni nam očitajo, da smo prepozni z objavo in dogovarjanji z bendi. Morda. A Kamfest nikoli ni imel denarja za zvezde, ki bi na Kamfest potegnile obiskovalce od vsepovsod,« pravi Završnik in dodaja, da ima festival v prvi vrsti občinstvo, ki prihaja zaradi kamfestovskega občutka bivanja in sobivanja. Tudi letošnji program je združeval uveljavljena in manj znana glasbena imena, kamniške izvajalce, alternativne vsebine, stand-up, delavnice, predstave za otroke ter dogodke zunanjih izvajalcev.
Kamfest je v več kot dvajsetih letih postal del identitete Kamnika, čeprav Završnik to zanika, ker festival nima povezave s kamniškim izročilom. »Kamfest je kljub vsemu zgolj festival, ki ga, če mu prirediš ime, lahko postaviš kamorkoli,« meni. Morda bi Kamfest res lahko deloval kjerkoli, a Kamnik bi bil avgusta brez njega bolj – kam?
