Najnovejše delo režiserja Miha Čelarja prinaša neprecenljiv vpogled v zgodovino slovenske vizualne kulture skozi zapuščino Petra Nagliča, ljubiteljskega fotografa, ki je v prvi polovici 20. stoletja ujel same začetke sodobne slovenske identitete. Naglič je v času svojega delovanja posnel več kot 10.000 fotografij, ki presegajo zgolj običajno beleženje trenutkov. Skozi objektiv je namreč v vsakdanjih prizorih prepoznaval vznemirljive zgodbe in razvil samosvoj fotoreporterski pristop, še preden se je sodobna fotoreportaža sploh uveljavila kot samostojna žanrska oblika. Slovenska kinematografska premiera tega izjemnega dokumentarnega filma Fotograf bo v četrtek, 16. julija, v poletnem kinu Mestnega kina Domžale v Arboretumu Volčji Potok.
Naglič, ki je finančno neodvisnost črpal iz družinske tovarne ščetk, se je namesto studijski portretni fotografiji posvetil terenskemu delu. Njegov opus odlikuje izjemna sistematičnost; motive je namreč dokumentiral v različnih planih, perspektivah in časovnih presledkih. Med drugim je skozi večletno obdobje fazno beležil več kot dvajset Plečnikovih gradbenih projektov, vključno z gradnjo bežigrajskega stadiona, Narodne in univerzitetne knjižnice ter obnovo Ljubljanskega gradu. Njegova zapuščina obsega tudi ključne zgodovinske in družbene dogodke, kot so slovensko romanje v Sveto deželo leta 1910, prvi letalski poleti v Planici, gradnja ljubljanskih arhitekturnih ikon, kot sta Nebotičnik in Name, ter utrip vsakdanjega življenja na Veliki planini in v visokogorju.
Dokumentarno delo temelji na prizadevanjih Nagličevega vnuka Matjaža Šporarja, ki že desetletja skrbi za ohranitev in prepoznavnost dedove dediščine. V filmu se Šporar odpravi po poteh preteklosti s pomočjo posebnega vizirja, nameščenega na izviren dedov stativ. Z vstavljanjem prosojnic starih fotografij v prostor natančno določa lokacije, od koder so posnetki nastali pred stotimi leti, s čimer vizualno sooča preteklost s sedanjostjo.
Poseben tehnološki in umetniški poudarek filmu daje sodelovanje z britanskim studiom Untold Garden. Z uporabo aplikacij umetne inteligence so ustvarjalci oživili skozi objektiv ujetih skoraj dvesto Nagličevih fotografij in jih pretvorili v zvočne filmske prizore. Ti posnetki delujejo ako zgodovinski arhivi obdobja, ki v resnici nikoli ni bilo ujeto na filmski trak, ter gledalcu omogočajo neposreden vstop v preteklost.
Projekt se zaključuje s prehodom Nagličeve zbirke v stalno last Slovenskega etnografskega muzeja, kjer sta fotografa in kuratorja Jože Suhadolnik in Barbara Čeferin pripravila razstavo tridesetih ključnih del. V sklopu projects je Suhadolnik nekatere izmed Nagličevih motivov po stotih letih ponovno fotografiral na klasični črno-beli film, v celjskem ateljeju Josipa Pelikana pa je bila ob pomoči fotografa Petra Škrlepa poustvarjena tudi zgodovinska tehnika fotografije na steklo. Film Fotograf, kjer je glavnemu liku glas posodil Matej Puc, tako ne deluje le kot biografski zapis, temveč kot pomemben prispevek k prevrednotenju slovenske fotografije, ki je bila v preteklosti pogosto potisnjena na rob umetniškega kanona.
Po julijski premieri bo film avgusta na ogled tudi na muzejski ploščadi pred Slovenskim etnografskim muzejem v Ljubljani, v okviru Foto Festa v Kranju ter kasneje v kinematografih slovenske Art kino mreže.
