Na Prešernov dan, na dan kulture, je v Domu kulture Kamnik potekal Kamniški kulturni maraton, kjer so se širši javnosti predstavili različni akterji umetnosti in kulture v Kamniku. Dogodek so že tretjo leto zapored organizirali člani Kulturnega društva Priden možic in zaposleni v Javnem zavodu za kulturo Kamnik. Enaindvajset sogovornikov je povedalo svoje zgodbe, ki so hkrati tudi zgodbe kamniške kulture. Velik del je bil namenjen pogovoru z ustvarjalci, ki so imeli pomembno vlogo v samem delovanju kulturnega doma v preteklosti. Pogovore sta vodila mag. Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, in Goran Završnik iz Kulturnega društva Priden možic.
Kašen je status kamniške kulture
S prvo gostjo, Liljano Juhart Mastikosa, višjo svetovalko za področje družbenih dejavnosti na Občini Kamnik, se je direktorica knjižnice pogovarjala o komunikaciji med Občino Kamnik in kulturniki; nanjo se namreč kulturniki obračajo s svojimi predlogi in pritožbami, na kar ona odgovarja: »Trudim se, da bi kulturi pripadlo več denarja in pozornosti. A tu niso samo društva in zavodi, treba je obnavljati tudi dediščino.«
»Ne samo, da je kultura všeč ljudem, pomembno je predvsem to, da plemeniti ljudi, na primer: v Sloveniji tiskamo lepe slikanice, a poleg njih obstaja veliko knjig za otroke, ki so manj kakovostne. V Kamniku smo, na primer, vzgojili veliko tonskih mojstrov, ki so potem šli v zasebni sektor ali postali podjetniki, zato ni res, da kultura nima vpliva na gospodarstvo,« je o današnjem statusu kulture povedal Ivan Mitrevski, stripar, ki ima svoj ustvarjalni prostor v Domu kulture Kamnik. Všeč mu je, da se v Kamniku prisluhni tistim, ki bi radi nekaj naredil.
Dušan Sterle, vsestranski kamniški umetnik, je opozoril na problematiko malograjske kapele, ki propada, in na slabo stanje spomenika v Parku Evropa. »Čudim se, na podlagi česa v Kamniku dobivamo turistična priznanja. Mestno jedro je v zelo slabem stanju. In vse to je povezano s kulturo,« je o stanju mestnega jedra v Kamniku spregovoril Sterle. Po njegovem mnenju se likovna kultura v mestu ne razvija.
V Kamniku se bo veliko dogajalo tudi v prihodnosti. Marko Kumer v Medobčinskem muzeju Kamnik pripravlja veliko razstavo o industrijski dediščini v 60. letih prejšnjega stoletja.
»To desetletje sem izbral, ker se ga ne spomnim, zato bom moral verjeti pričevalcem. V Kamniku sem prepoznal tri glavne točke tega obdobja, in sicer začetek rock and rolla ter motorističnih dirk, v mestu pa je takrat deloval tudi modni kreator Ivan Debevec,« je o tistem obdobju povedal Kumer. Razstava bo odprta junija letos.
Tema maratona je bila tudi 70. obletnica Doma kulture Kamnik
V devetdesetih letih je v prostorih doma, ki je takrat spadal še k tovarni KIK, vadilo veliko glasbenih skupin, med drugim tudi Arche in Skat. O teh minulih časih sta govorila flavtist Matej Hribar Mato in pevec Rok Lipičnik. Člani skupine Arche so vadili v kleti, v Kulturnem domu pa so imeli razprodane koncerte. »Mlade skupine delajo dobro, a nimajo prostora, kjer bi igrale,« je Lipičnik povedal o stanju glasbene scene v Kamniku.
Igralec Uroš Potočnik je obujal spomine na konec Kino doma Kamnik, ki je bil nekoč v stavbi kulturnega doma, leta 1991 pa so ga zaprli.
Igor Podbrežnik, direktor knjižnice Medvode, je zaslužen, da je stavba kulturnega doma prišla v občinsko last. Malo pred vojno za Slovenijo je delal v tovarni KIK, v “smodnišnici”. »Leta 1992, ko se je proizvodnja v Barutani zaradi vojne v Jugoslaviji ustavila, sem postal predsednik delavskega sveta. Delavci so bili takrat zelo navezani na dom kulture v Kamniku, zato smo se odločili, da ta dom leta 1993 prodamo občini,« je še povedal o tistih časih.
Tone Ftičar, vodja OI JSKD Kamnik, je že dolgo povezan s kamniškim kulturnim hramom. Že kot dijak je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja igral v predstavah v Kamniku. »Narodna čitalnica, v kateri je kasneje domovala Galerija Veronika, bi si zaslužila drugačno usodo, ne pa da je danes zaprta. Krivi pa so prenosi lastništva,« je o pomembnem stebru kamniške kulture, ki je sedaj zaprt, povedal Ftičar.
Anja Koleša, programska vodja Doma kultura Kamnik je govorila o abonmajih, ki jih ponujajo. Pri izbiri, katere predstave uvrstiti na seznam, ji pomaga to, da pozna občinstvo. Trenutno v Domu kulture Kamnik ponujajo tri abonmaje: Maistrov abonma, Abonma kam na smeh in Abonma kamn’ček.
V kamniškem kulturnem domu deluje tudi Anej Ivanuša, organizator kulturnega programa in član glasbene skupine Noreia, v kateri igra piščali. »Moj cilj je, da ljudje pridejo na koncert in da nam zaupajo, da bo koncert, tudi če ne poznajo glasbenika, odličen,« je razložil Ivanuša in obenem povabil na prireditve Glasba z okusom, kjer obiskovalci ne uživajo samo v dobri glasbi, ampak tudi v odlični hrani. Konec marca organizirajo irski večer.
Kamniška kulturna scena je raznolika
Gašper Selko, ki prihaja iz družine godbenikov, je vsestranski glasbenik; začel je kot klasični glasbenik, kasneje pa je začel odkrivati svet različnih žanrov. Danes se najbolje znajde v svetu eksperimentalne elektronike. »Želim si tudi povratno prispevati k družbi, ki me je oblikovala,« je razložil svojo navezanost na lokalno okolje, v katerega se kljub mednarodni karieri še vedno vrača – na začetku kariere so mu zelo pomagala številna kamniška kulturna društva.
Igralec Žiga Čamernik v Kamniku organizira delavnice čuječnosti. Na GSŠRM Kamnik dijake uči emotivnosti, saj se ljudje težko soočamo s svojimi čustvi. Vodi tudi delavnice s področja karizme, saj je to lastnost, ki jo lahko razvijamo. »Moja glavna nagrada je zadovoljstvo udeležencev, saj tako vidim, da so na pravi poti,« je o izvajanju delavnic povedal Čamernik, ki je poudaril, da je pomembno, da vsaka generacija razvije svoj jezik umetnosti.
Gost je bil tudi Boštjan Štorman, režiser in lutkar. Režiral je številne predstave za kamniške otroke, skrbi pa tudi za končno podobo občinskih proslav.
Predstavljali so se tudi pisatelji. Jože Urbanija je predstavil svojo knjigo za otroke Urmal, mamutov prijatelj, ki pripoveduje o prijateljstvu med kamniškim mamutom in dečkom Urmalom. Ob tej priložnosti je poudaril, da je razočaran nad tem, kako slabo je urejen kraj, kjer so v Kamniku našli mamuta.
»Naš naslednji gost je Dušan Letnar, ki je kamniškega župana učil streljati z lokom,« je naslednjega gosta, starosto Fotokluba Kamnik predstavil Završnik. Letnar si želi biti motivator, da bi ljudje delali še več projektov. »Največji plus kluba so raznovrstni ljudje, ki ustvarjajo samostojne in skupne projekte,« je razložil filozofijo kluba.
Predstavili so se tudi mladi umetniki
Borut Mijatović, član Foto kluba Kamnik, je oblikoval razstavo ob 70-letnici kamniškega kulturnega doma. Njegove fotografije so krasile zid Barutane ob letošnjem Kamfestu. »Zelo zanimiv se mi zdi jezik fotografije, na kakšen način se uporablja in kako se lahko igram z fotografijami,« je povedal o svoji umetnosti.
Pino Pograjc je mladi kamniški pesnik, ki je lani prejel nagrado za najboljši literarni prvenec 38. slovenskega knjižnega sejma za pesniško zbirko Trgetanje. Pripovedoval je o časih na GSŠRM Kamnik, kjer je dobil spodbudo za pisanje pesmi. Spodbudne besede profesorjev so mu dale moč za nadaljevanje pisanja pesmi.
Primož Kožlakar iz Kulturnega društva Tuhinj, ki letos praznuje že 70. obletnico, je predstavil uspeh predstave Avdicija, ki so jo Tuhinjci ponovili že petdesetkrat. Imajo tudi uspešen podmladek. »Prostovoljno udejstvovanje v gledališču je nekaj, kar potrebujemo; v društvu se sprostimo in povežemo med seboj,« je razkril razlog, zakaj z veseljem hodi na vaje.
Spregovorila sta tudi gostitelja večera
Na sredini maratona, torej po treh urah, sta vprašanja drug drugemu postavljala še gostitelja, Goran Završnik in Breda Podbrežnik Vukmir. »Zaradi Kamniškega kulturnega maratona imam res občutek, da ima naše delo smisel. Danes nas posluša veliko mladih, odličnih umetnikov, ki peljejo vlak kulture naprej,« je o smislu maratona povedal Goran Završnik, član Kulturnega društva Priden možic, ki je igral že na prvi predstavi tega društva leta 1996.
Breda Podbrežnik Vukmir pa je govorila o prostorski stiski kamniškega knjižnice. »Veliko gradiva imamo tudi v kleti in zbirka bo še rastla. V knjižnici potrebujemo prostor za skupinsko učenje in nove računalnike,« je še povedala in dodala, da so bili v preteklosti na občini premalo zavzeti za obnovo kamniške knjižnice.
Na velikem platnu kamniškega kulturnega doma so se med pogovori vrteli izseki del kamniških kulturnikov, od odlomkov iz predstav do glasbenih videospotov.
