Domžalski odbor Gibanja Svoboda je predstavil svojega kandidata za župana, 27-letnega Mateja Zabreta. Občinski svetnik, ki je diplomiral na Fakulteti za varstvo okolja v Velenju, magistriral pa na Univerzi v Kopenhagnu na programu Podnebne spremembe, želi pri razvoju občine več pozornosti nameniti kakovosti življenja, okolju in vključevanju prebivalcev v odločanje. Svoje zamisli je predstavil na sprehodu po središču Domžal.
Monika Pekošak je Zabreta predstavila kot človeka, ki ga zanima boljša kakovost življenja ljudi. Ob tem je poudarila, da razvoj ne pomeni zgolj gradnje cest in pozidave, temveč tudi ohranjanje narave ter odgovoren odnos do okolja.
Zabret je povedal, da so ga h kandidaturi spodbudile izkušnje iz tujine in drugih slovenskih občin, kjer je spoznal drugačne pristope k staranju prebivalstva, prometu, položaju mladih in zdravstvu. »Zdi se mi, da imajo Domžale še zelo velik potencial in da bi morale ubrati nekoliko drugačno, inovativno pot, ker se mi zdi, da smo malo zaspali,« je dejal. Po njegovem mnenju so nekatere razvojne priložnosti ostale neizkoriščene.
Njegov program temelji na osmih zavezah, ki zajemajo delovanje občine, mobilnost, stanovanjsko in prostorsko politiko, medgeneracijsko sobivanje, gospodarstvo, šport in kulturo, varnost in duševno zdravje ter varovanje okolja. Posamezne predloge je med predstavitvijo povezal s konkretnimi lokacijami.
Pri postajališču sistema Dbajk je predlagal dopolnitev ponudbe z električnimi tovornimi kolesi, s katerimi bi občani lažje opravili tudi večje nakupe ali prevzeli paket na pošti. Ob širitvi varnih kolesarskih povezav bi ob železniških in pomembnejših avtobusnih postajah uredil pokrita parkirišča za kolesa.
Ena njegovih osrednjih zamisli je uvedba lastnih mestnih avtobusnih linij med središčem Domžal in okoliškimi naselji. Povezave bi prilagodili vsakodnevnim potrebam prebivalcev, ob večjih prireditvah pa bi zagotavljali tudi večerne prevoze. Med prometnimi predlogi so še avtocestni izvoz Študa in navezava na trzinsko obvoznico, dodatne parkirne garaže ter uvedba več enosmernih ulic, kjer bi s tem pridobili prostor za pešce in kolesarje.
Na osrednji ploščadi je opozoril na velike betonske površine, ki se poleti močno segrevajo, in na pomanjkanje vsebin. Predlagal je dodatno ozelenitev in razmislek o vodnih ureditvah, o prihodnji podobi prostora pa bi povprašal tudi prebivalce. Poudaril je še potrebo po dostopnejših poteh za uporabnike invalidskih vozičkov, starejše s hoduljami in starše z otroškimi vozički.
V bližini tržnice in zdravstvenega doma vidi priložnost za podzemno garažo, razširitev in pokritje tržnice ter vzpostavitev medgeneracijskega centra. Ta bi združeval prostore za mlade, dnevni center za starejše, dvorano za družabne igre in koncerte, center ponovne uporabe ter izobraževalne in podjetniške dejavnosti. Kot zgled povezovanja generacij in prenosa ročnih spretnosti je navedel ajdovski projekt Garaža. Dejavnosti za mlade in starejše bi želel približati tudi prebivalcem zunaj ožjega središča Domžal, podpira pa še delovanje doma starejših Mala Loka in krepitev pomoči na domu.
Na stanovanjskem področju se zavzema za dejavnejše pridobivanje zemljišč in sodelovanje z republiškim stanovanjskim skladom. Poleg stanovanj za mlade in starejše bi zagotovil tudi kadrovska stanovanja, s katerimi bi lažje pritegnili zaposlene v zdravstvu, šolstvu in oskrbi starejših. Zemljišča bi občina pridobivala tudi za druge infrastrukturne potrebe, med šolskimi naložbami pa program predvideva prizidek k OŠ Preserje pri Radomljah in širitev OŠ Dob.
Pri mladih je poleg stanovanj in mobilnosti izpostavil pomanjkanje prostorov za druženje, zlasti za starostno skupino med 18. in 30. letom. Kot eno od možnosti je omenil nekdanjo kinodvorano v SPB. Zavzema se tudi za okrepitev preventivnih programov in več podpore duševnemu zdravju, pri čemer bi posebno pozornost namenil ranljivim skupinam. Na varnostno problematičnih območjih predlaga okrepljen nadzor.
Pred občinsko stavbo je poudaril pomen preglednega delovanja in hitrejše komunikacije s krajevnimi skupnostmi. Na prenovljeni spletni strani bi vzpostavil pregled občinskih projektov s podatki o izvajalcih, stroških, rokih ter razlogih za morebitne zamude in podražitve. Občane bi dejavneje vključil v pripravo proračuna in projektov, predlaga pa tudi terenske seje občinskega sveta.
Gospodarski razvoj bi usmerjal v podporo inovativnim podjetjem in delovnim mestom z visoko dodano vrednostjo, tudi na področjih okoljskih tehnologij, računalništva in robotike. Ob tem napoveduje trajen dialog s podjetniki in obrtniki ter dejavnejše pridobivanje državnih in evropskih sredstev. Do širjenja gospodarskih con bi pristopal previdno in ob upoštevanju vplivov na okoliške prebivalce.
Na področju športa in kulture program predvideva nadaljnje naložbe v športno infrastrukturo, pripravo akcijskega načrta za športni turizem ter večnamenski objekt za društva na Ljubljanski cesti 34. V objektu Univerzale bi z nakupom ali javno-zasebnim partnerstvom uredili prostore za rokodelstvo, kreativne industrije in kulturno središče občine.
Okoljske predloge je povezal z zmanjševanjem poplavne ogroženosti, varovanjem mokrišč in ohranjanjem zelenega pasu ob Kamniški Bistrici. Zavzema se za zelene strehe in fasade, prepustne površine, postavitev sončnih elektrarn ter pridružitev pobudi Zero Waste. Med zavezami je tudi sodelovanje pri upravljanju Krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne. Pri načrtovanju ukrepov je večkrat poudaril, da morajo rešitve nastajati v pogovoru z ljudmi, ki v občini živijo.
