Skupina šestih mladih zdravnikov se to jesen odpravlja na trimesečno humanitarno odpravo v Zambijo. O poteku priprav, delu v afriški bolnišnici in terenskih projektih smo se pogovarjali z Ano iz Kamnika, diplomantko medicine in bodočo ginekologinjo.
Letos jeseni se skupina diplomantov medicine odpravlja na humanitarno misijo v Zambijo, natančneje v misijonsko bolnišnico v Nangomi. Oskrba poteka v okviru Sekcije za tropsko in potovalno medicino, ki študentom iz Ljubljane in Maribora že več desetletij omogoča neposredno pomoč ter pridobivanje dragocenih praktičnih izkušenj. Delo v afriških zdravstvenih ustanovah zahteva celostno pripravo, ki vključuje zbiranje materialnih sredstev, dodatna izobraževanja ter prilagajanje na specifične kulturne in sistemske razmere. Ekipo sestavlja šest članov: pet mariborskih študentov (Ana, Maja, Matjaž ter dve Evi), ki so se na pripravah in t. i. tropskem vikendu povezali še s Tilnom, študentom medicine iz Ljubljane. Celotna odprava je načrtovana med oktobrom in decembrom, njen finančni okvir pa znaša 20.000 evrov.
Slovenska zapuščina v Nangomi
Bolnišnica v Nangomi ima za slovenske odpravnike poseben pomen, saj jo je ustanovil slovenski pater iz Buč, ki je tam deloval in je v kraju tudi pokopan, saj je leta 2018 umrl. Študenti bodo med bivanjem nastanjeni v Slovenski hiši, ki so jo v neposredni bližini bolnišnice zgradili mentorji prvih odprav in predstavlja bazo le nekaj sto metrov stran od delovnega mesta.
Zbiranje sredstev, opreme in zdravil
Priprave na odpravo trajajo približno eno leto in zajemajo številne organizacijske ter kreativne korake. Med pomembnejšimi nalogami je zbiranje medicinskega materiala in pripomočkov, ki jih na terenu primanjkuje. Za nakup medicinske opreme in sanitetnega materiala je predvidenih več kot 8.000 evrov, del zbranih sredstev pa bo namenjen tudi sanaciji same bolnišnice ter kritju stroškov transporta in nadaljnje obravnave pacientov. Poleg zbiranja sredstev s prodajo majic študenti organizirajo tudi nagradne igre; za eno izmed njih jim je dres podaril znani nogometaš Benjamin Šeško. Ker je oskrba z očali v lokalnem okolju izjemno draga, študenti organizirajo akcije zbiranja po celi Sloveniji in so jih do sedaj zbrali že približno 200 parov. Na seznamu nujnih potrebščin so se poleg očal znašle tudi cokle za operacijske dvorane, saj je ustrezna obutev za osebje v Zambiji težko dostopna.
Anina izjava potrjuje izjemen odziv ljudi pri zbiranju potrebščin: »Ponavadi nam tudi v župnijah veliko ljudi prinese očala, ker že prej napišemo obvestilo za župnika, da bomo prišli. Zelo veliko ljudi se na to odzove in jih prinese.« Poleg očal in obutve študenti zbirajo protibolečinska zdravila ter sterilen kirurški material. Vsebino pošiljk prilagajajo neposrednim informacijam ekipe, ki se trenutno nahaja na terenu.
Posebnosti afriškega zdravstvenega sistema
Zdravstveni sistem v Zambiji se znatno razlikuje od evropskega. »V ureditvi je velika razlika že samo v tem, ker je malo zdravnikov in so ti ‘clinical officerji’ izjemno pomembni. Poleg tega mora vedno zraven priti svojec, saj mora pacientu prati stvari in kuhati. V bolnici nimaš nekoga, ki bi ti kuhal kosilo, ampak morajo svojci prinesti hrano ter kuhati na odprtem ognjišču pred stavbo,« je povedala Ana.
Ena od ključnih nalog odprave je tudi delo na terenu oziroma izvajanje terenskih klinik. »Ko imamo terenske programe, razložimo osnove preprečevanja bolezni ter razbijamo predsodke, kot je prepričanje, da kondomi povzročajo impotenco. Dekletom darujemo tudi higienske vložke, saj so ti tam izjemno dragi,« je izpostavila Ana.
Udeleženci odprave delujejo pod strogim mentorstvom izkušenih domačih zdravnikov. Njihova vloga je predvsem asistenca ter izvajanje postopkov, za katere so že ustrezno usposobljeni. Ana, ki si želi po opravljenem strokovnem izpitu specializirati ginekologijo, bo v Zambiji delovala predvsem na ginekološkem oddelku. Delo bo obsegalo vse od rutinskih pregledov do sodelovanja pri zahtevnejših posegih, kot so carski rezi.
Pomembno je poznati meje meje lastnega znanja in odgovornost do pacientov. »Mentorica za tropsko medicino nam je vedno govorila, da naša žaba ne more skočiti dlje, kot lahko skoči. Ne moremo precenjevati svojih sposobnosti. Znamo, kar znamo, in tisto naredimo. Ne bomo izvajali nečesa, česar ne znamo, oziroma bo to le asistenca zdravniku. To ni fer niti do ljudi niti do nas.«
Preko dela v tropski medicini mladi zdravniki pridobijo neposreden vpogled v obravnavo bolezni, s katerimi se v domačem okolju redko srečujejo, kot so malarija, HIV in sifilis. Po zaključku trimesečnega dela načrtujejo še potovanje po Tanzaniji Zanzibarju, nato pa se februarja vračajo v Slovenijo na začetek uradnega pripravništva. Pridobljene izkušnje predstavljajo pomemben temelj za njihovo nadaljnjo poklicno pot.
