V občini Komenda se po silovitem neurju nadaljuje odprava posledic. Najhuje je na območju Brega, Potoka, Nasovč in Klanca ter tudi Mlake in Komende, kjer je orkanski veter trgal strehe, podiral drevesa, poškodoval objekte, vozila, sončne celice, vrtove in njive. Na terenu so gasilci, civilna zaščita in druge pristojne službe, občane pa pozivajo, naj najprej poskrbijo za lastno varnost.
»Včerajšnji večer je v nekaj minutah spremenil podobo krajev, ki jih imamo radi. Orkanski veter je prizadel tako rekoč vsako hišo na Bregu, Potoku in Klancu, trgal strehe, podiral drevesa in pustil za seboj prizore, kakršnih v naši občini, kljub poplavam pred slabimi tremi leti, še nismo videli,« je dejal župan Občine Komenda Jurij Kern.
Ob tem je poudaril, da razume stisko vseh, ki so čez noč ostali brez občutka varnosti, brez strehe nad glavo ali z veliko škodo na svojem domu. »A že ob prvi svetlobi smo videli tudi nekaj drugega – skupnost, ki stoji ramo ob rami. Sosedje pomagajo sosedom, prijatelji prijateljem, ljudje stopajo skupaj brez vprašanj in brez oklevanja. To daje upanje,« je dodal.
»Komenda je leta 2023 že stala pred ruševinami in se pobrala. Verjamem, da bo enako tudi tokrat. Skupaj z državo, civilno zaščito in zavarovalnicami delamo z vso močjo, da bo začasna sanacija stekla čim hitreje, da bodo postopki za uveljavljanje škode čim krajši in da nihče ne bo ostal sam. Strehe bomo popravili. Drevesa bodo spet zrasla. Najpomembnejše pa je, da smo vsi tu – in da smo skupaj,« je sklenil Kern.
Razdajanje na Klancu
O hudih posledicah neurja pripoveduje tudi bralec s Klanca. »Cel dan smo imeli odkrito streho, slap v hiši in gostilno Klanc pod vodo. Na podstrešju je odprlo streho, voda je tekla po stenah v hiši, v lokalu pa kar skozi strop,« je opisal razmere.
Kot je povedal, tako hudega neurja pri njih še niso doživeli. »Nikoli še ni bilo tako hudo. Mama se je skrila pod mizo, ker je bilo tako grozno. Okna so popokala, strešniki so leteli po zraku, nekateri so bili zapičeni v steno. Otroška igrala je izruvalo s temelji in zemljo vred, odraslo drevo pa je izruvalo s koreninami. Popokale so tudi sončne celice, pri sosedih pa so bili poškodovani teliček in krave,« je povedal. Ob tem je opozoril tudi na veliko količino razbite kritine, med drugim azbestne, zaradi česar jih skrbi dodatna nevarnost ob čiščenju.
»Tole je bilo prav strašno, vse je premetalo. Vihar je trajal le kakšnih pet do deset minut, a je v tistem najhujšem sunku šlo vse – masivne mize je razmetalo po tleh, tri stole je popolnoma zbilo, gugalnice so uničene, veter pa je izruval tudi drevesa, med njimi jablano, oreh in korenino zadaj za objektom. Odkrilo je celo streho, odneslo žlebove, fasada pa je bila poškodovana. V hiši je razbilo šipo, veter pa je odnesel celo vrata lokala, v katerem smo bili med neurjem. Najprej smo se lotili reševanja vode iz hiše in lokala, saj je s strehe teklo kot potok. Do dveh ponoči smo z agregati, ki so nam jih kljub težkim razmeram na cesti dostavili prijatelji, izčrpavali vodo, nato pa cel naslednji dan pospravljali,« je povedal lastnik gostilne. Zelo so hvaležni sosedom in prijateljem, ki so takoj stopili skupaj in prišli pomagat.
Problem z odvozom smeti
Nekateri prebivalci se v teh dneh soočajo s težavami pri čiščenju. »V četrtek smo prejeli informacijo, naj poškodovane oziroma odvečne stvari zložimo na kupe pred hišo, saj naj bi jih pozneje odpeljal tovornjak. Tako smo tudi storili, nato pa smo izvedeli, da moramo odpadke sami ročno preložiti v zabojnike. Teh po našem mnenju ni dovolj, zato moramo nekateri odpadke voziti tudi na druga mesta oziroma k sosedom,« zaplet z navodili opisuje eden izmed krajanov.
Fizični napor po večdnevnem delu postaja za marsikoga prehud zalogaj, opozarjajo domačini: »Ljudje smo po sanaciji že utrujeni, zato je takšna sprememba navodil za mnoge dodatno breme. Tisti, ki imajo doma traktorje ali drugo mehanizacijo, si lahko pomagajo, drugi pa moramo večino dela opraviti ročno. Pri visokih zabojnikih je to zelo težko, še posebej če imaš na voljo le samokolnico.«
Pojavljajo pa se tudi resni pomisleki glede ekološke note same sanacije in samega ločevanja odpadkov, saj so razmere na terenu izredne: »Opozorili so nas tudi, da moramo odpadke ločevati, vendar se bojim, da bo v teh razmerah to težko dosledno izpeljati. Če bi bil odvoz organiziran tako, kot je bilo sprva napovedano, bi se lahko posamezne vrste odpadkov odpeljale ločeno – na primer les in biološki odpadki posebej, gradbeni material posebej. Zdaj obstaja nevarnost, da se bodo različni odpadki pomešali, kar pomeni dodatne težave tudi z okoljskega vidika. Po mojem mnenju bi morala biti organizacija odvoza po takšnem dogodku jasnejša in bolj prilagojena ljudem, ki so že tako obremenjeni s posledicami neurja.»
Po prvih ocenah naj bi škoda pri njih znašala od 100.000 do 200.000 evrov. »Očetov avto je razbit, okna so razbita, sončne celice so poškodovane, pohištvo oziroma les pa je zaradi vode napihnjen,« je navedel.
Streha je trenutno zaščitena s plastiko Civilne zaščite, krovec pa naj bi prišel danes »Manjše luknje smo poskušali popraviti sami, za večja dela pa mora poskrbeti strokovnjak, da ne bi kdo padel s strehe,« je še dodal.
Pri najnujnejši sanaciji jim je pomagalo veliko ljudi, predvsem družinski prijatelji. »Pomoč prijateljev in družine je res izjemna. Ena družina sama ne more nič, s pomočjo pa lahko naredi veliko,« je poudaril bralec.
Na Mlaki podiralo drevesa in odkrivalo strehe
O razmerah na Mlaki je spregovorila domačinka z Mlake. »Nam se zdi, da pri nas še nikoli ni bilo tako intenzivnega neurja. Sploh ni trajalo tako dolgo, vendar je bilo neverjetno intenzivno. Močan veter, dež, strele in toča so prišli v zelo kratkem času in z visoko intenzivnostjo,« je povedala.
»Mi in naša hiša smo dobro prišli skozi. Veliko hiš v naši okolici pa ima odkrite strehe, padlo je tudi precej dreves, tudi čez našo cesto, zato smo jih danes skupaj s sosedi celotno dopoldne žagali in odstranjevali. Prav tako so uničeni številni vrtovi in njive,« je opisala.
Kot je dodala, je v drugih delih občine poleg tega prišlo tudi do poplavljenih in podrtih objektov. »Škode je res veliko. Brez elektrike smo bili od začetka nevihte dalje, nazaj pa smo jo dobili enkrat sredi noči. Gasilci so že od včeraj zvečer na terenu, poskušajo pomagati čim več ljudem in smo jim zelo hvaležni za njihovo predanost. Upamo, da se bo dalo čim več škode sanirati,« je še povedala. Poudarila je tudi, da je podrt Mejačev hrast, eden od petih zaščitenih starih dreves v občini.
Za pomoč in dodatne informacije se lahko občani obrnejo na telefonsko številko +386 41 625 199. Tisti, ki potrebujejo psihološko podporo po neurju, lahko pokličejo CSD Kamnik na številko 01 830 32 81. Za nujne primere je še vedno na voljo številka 112.
