Odbojkarica in odbojkar. Živa Javornik iz Šmarce je kamniški Calcit Vollley okrepila pred novim letom, Oğulcan Yatgın iz Istanbula pa na novega leta dan. Oba bosta odslej del sinje modre Calcit Volley posadke. Na domačih kamniških tribunah jim v novem letu prvič lahko zaploskate 24. januarja, ko Calcitovke v Sportklub prvi odbojkarski ligi gostijo odbojkarice Luka Koper Volley, odbojkarji pa ACH Volley iz Ljubljane.
Živa Javornik si je v decembru že nadela prestižni Under Armour dres, v katerem je pomahala kamniški odbojkarski publiki, ki jo zelo dobro pozna. Potem ko je zaključila z igranjem v mlajših selekcijah, je bila danes 21-letna odbojkarica tri sezone članica druge članske ekipe Calcit Volleya, nadela si je tudi dres državne reprezentance mlajših selekcij in v sezoni 2021/2022 debitirala v prvi kamniški ženski ekipi. Ta je takrat osvojila državno prvenstvo, Pokal Slovenije in naslov regijske MEVZA lige.
Po omenjeni sezoni se je – zdaj študentka tretjega letnika Medicinske fakultete v Ljubljani – posvetila odbojki na mivki. V paru z Majo Marolt in nato Tajdo Lovšin je športnica iz Šmarce pri Kamniku nase opozarjala na mednarodnih turnirjih, to jesen pa je padla odločitev, da se vrne v dvorano. »Študij medicine lažje usklajujem z dvoransko odbojko, zato sem se vrnila v mojo domačo dvorano, v moj klub. Calcit Volley! Soigralke in trenerki zelo dobro poznam, tako da je prehod oziroma povratek lažji,« nam je po zadnjem treningu pred njeno vrnitvijo na Šolsko 1 povedala Živa, ki pa resne odbojke na mivki še ni prekrižala. Sproti se bo odločala in – ne dvomimo – zelo dobro krmarila v svojem »triatlonu« študij – dvoranska odbojka – odbojka na mivki.
Oğulcan Yatgın je v Kamnik prispel na prvi dan novega leta, že v soboto pa si bo v Kanalu na derbiju Sportklub prve moške odbojkarske lige proti tamkajšnjemu Alpacemu prvič nadel sinje modri dres kamniškega Calcit Volleya. Osemindvajsetletnega turškega odbojkarja, podajalca po odbojkarskih zadolžitvah, boste navijači prepoznali po številki 5, kličete pa ga lahko kar Oci. »Ko sem imel šest ali sedem let, mi ga je nadel eden izmed prijateljev mojih staršev. Morda se mu je moje ime zdelo predolgo ali prezapleteno, pa je zadevo poenostavil. Tako sem za sorodnike in prijatelje še danes Oci,« nam je ob sprehodu po zasneženi Šutni v začetku tedna povedal simpatični športnik. Mraz in sneg ga ne motita. Rojen je bil v Ankari, kjer so vajeni nizkih temperatur. Odraščal je v Istanbulu. Oče je bil vojak, družina se je zato pogosto selila. Z odbojko ga je okužila ena izmed starejših sester.
»Do trinajstega leta pravzaprav sploh nisem vedel, kaj je odbojka. Po šolskem pouku sem na ulici s prijatelji igral košarko, tudi po pet ur na dan. Ko sem na prigovarjanje sestre in očeta vendarle obiskal nekaj sestrinih tekem, si ogledal tudi njene treninge, pa se je začela moja odbojkarska zgodba. Opazili so me trenerji moške ekipe in me povabili na trening. Fenerbahčeja se v Istanbulu pač ne zavrne,« prvo poglavje svoje odbojkarske poti ob čaju v mestni kavarni opiše nova kamniška okrepitev, ki bo vsaj do maja predvsem na relaciji Pod Skalo (v tamkajšnjih namestitvah se odlično počuti) – Športna dvorana Kamnik.
»Moji prvi vtisi o Kamniku so odlični. Klub je zelo dobro organiziran, vse poteka brez težav. Bivanje v manjšem mestu, pa svež zrak in narava, ki obdaja mesto, me navdušujejo. Imam vse pogoje, da se bom stoodstotno lahko posvetil odbojki,« je zadovoljen novi obraz elitne kamniške moške posadke, ki v prostem času rad bere, sprosti se tudi ob dobri glasbi in pa tu pa tam ob igranju računalniških igric. Rad ima likovno umetnost, za bolj natančno spoznavanje Kamnika in okolice pa bo čas našel po sezoni. »Se vidimo kmalu, v kamniški športni dvorani, « se novega odbojkarskega poglavja veseli izkušeni Oci, ki bo v Kamniku sam, njegova žena Eylül Akarçeşme Yatgın – s turško reprezentanco je na lanskem svetovnem prvenstvu osvojila srebro – je namreč prav tako profesionalna odbojkarica, ta hip članica istanbulskega Galatasaraya.
