V prostorih podjetniškega inkubatorja KIKštarter je v organizaciji Podjetniškega kluba Kamnik potekalo soočenje kandidatov za župana Občine Kamnik. Dogodek je lokalni gospodarski javnosti ponudil neposreden vpogled v programe ter prioritete štirih županskih kandidatov: Uršule Majcen, Romane Učakar, Sandija Uršiča in aktualnega župana Mateja Slaparja.
Srečanje je z uvodnim nagovorom odprl predsednik Podjetniškega kluba Kamnik Matjaž Jug, ki je izpostavil pomen ustvarjanja gospodarsko močnega okolja z visoko dodano vrednostjo in kakovostnimi delovnimi mesti. Ob tem je poudaril, da KIKštarter predstavlja vzorčni primer povezovanja zasebnih sredstev in javnega interesa v dobro celotne skupnosti.
Sandi Uršič: »Težava ni v denarju, ampak v izvedbi«
Kot prvi je svoj program predstavil Sandi Uršič, ki v gospodarstvu deluje že več kot tri desetletja. Je nekdanji podžupan in zadnjih osem let tudi občinski svetnik. Svoje izkušnje iz gospodarstva bi rad prenesel v upravljanje občine: »Začel sem kot komercialist, danes sem vodja maloprodaje, zato vem, kaj pomenijo roki, pogodbe, aneksi, kakšne težave nastanejo, če sredstev ni dovolj.« Dodal je: »Bil sem nepoklicni podžupan in takrat sem videl, kaj je mogoče narediti, če imaš jasen cilj in če vztrajaš.«
Kritično se je dotaknil izvedbe občinskih projektov in proračunske realizacije: »Pravim, da v Občini Kamnik težava ni v denarju, ampak v izvedbi. Težava je, da se projekti začenjajo brez natančnega načrta.« Opozoril je tudi na rast občinskega dolga: »Dolg občine ni kritičen, a se je povečal, s treh na 16 milijonov.« Svojo vizijo odnosa med občino in podjetniki je strnil v besedah: »Občina ne ustvarja delovnih mest, vi jih ustvarjate. Občina mora postati partner, ki vas podpira in se drži rokov.«
Med konkretnimi ukrepi za podporo gospodarstvu je Uršič napovedal ustanovitev občinskega štipendijskega sklada za deficitarne poklice, ki ga bodo razvijali skupaj z gospodarstveniki. Posebno pozornost namenja oživitvi Šutne in starega mestnega jedra, kjer se zavzema za subvencioniranje najemnin, dosledno uveljavljanje občinske predkupne pravice pri praznih lokalih ter preučitev možnosti gradnje parkirne hiše ob robu središča.
Za začetek mandata je zastavil osem konkretnih nalog: »V prvih 100 dneh bomo pripravili nujni načrt za varno pitno vodo, načrt za kanalizacijo in varne ceste z roki in jasnimi merili ter sprejeli nujni rebalans proračuna. Po stotih dneh pa vam predstavimo rezultate.«
Uršula Majcen: »Kamnik mora postati kraj, kjer je lažje dobro zamisel spremeniti v dobro življenje«
Uršula Majcen, kandidatka Gibanja Svoboda, je univerzitetna diplomirana ekonomistka z izkušnjami v novinarstvu, podjetništvu ter državni upravi. Poudarila je, da v lokalno politiko prinaša samostojno presojo neobremenjene zunanje opazovalke. Njen program temelji na dolgoročni viziji Kamnik 2040, saj podjetniške investicije in prostorski razvoj presegajo okvir posameznega štiriletnega mandata.
V nagovoru je poudarila nujnost zmanjševanja negotovosti za investitorje ter vzpostavitve jasnih občinskih postopkov: »Moja osrednja misel danes je preprosta: Kamnik mora postati kraj, kjer je lažje dobro zamisel spremeniti v dobro življenje. Za tistega, ki podjetje odpre, za človeka, ki se v njem zaposli, in za skupnost, v kateri oba živita.« Ob tem je dodala, da mora občinska uprava prevzeti svoj del odgovornosti pri vodenju postopkov: »Občina ne izdaja vseh dovoljenj, ne morem vam obljubiti datuma odločitve upravne enote ali druge državne institucije, lahko pa prevzamem odgovornost, da bo občinski del opravljen organizirano, da bomo spremljali odzivnost in jasno povedali, kje je ovira.«
Kot ključni ukrep za razbremenitev gospodarstva je predlagala vzpostavitev enotne občinske vstopne točke ter zgodnje usklajevanje pristojnih služb pri zahtevnejših investicijah, da bi se zapleti rešili, preden bi postali predragi. Na področju urejanja prostora je poudarila prednostno urejanje obstoječih con, zlasti Duplice: »Preden širimo pozidavo na nova zemljišča, preverimo, ali smo dobro izkoristili to, kar že imamo, in tako zaščitimo kmetijska zemljišča.« Reševanje kadrovske stiske podjetij povezuje z gradnjo javnih najemnih stanovanj za mlade ter krepitvijo štipendijskih partnerstev in vajeništva z lokalnimi podjetji. Ob koncu je podjetnike pozvala k dialogu z vprašanjem: »Kaj bi v Kamniku ustvarili, če bi vedeli, da lahko na občino računate? Želim, da bo odgovorov vedno več.«
Romana Učakar: »Najprej mora občina znotraj delovati dobro, če želimo, da bo navzven delovala dobro«
Romana Učakar, magistrica menedžmenta v izobraževanju z izkušnjami v šolstvu in pri delu v občinski upravi, je v uvodnem delu izpostavila osebno povezanost s podjetništvom prek družinskega člana in izrazila globoko spoštovanje do vseh, ki ustvarjajo delovna mesta. Svoje videnje podjetniškega vsakdana je opisala z besedami: »Dobro vem, kako je to, ko si v službi 24 ur na dan, 7 dni v tednu, da telefon zvoni tudi takrat, ko bi moral biti čas za družino, da se o poslu pogovarjamo vsepovsod.« Ostra je bila do razmišljanja, da je podjetništvo lahka pot do dobička: »Zelo me moti ta miselnost, da je dovolj, da odpreš podjetje in potem ustvarjaš dobiček. Zato sem prepričana, da mora občina podjetnikom predvsem omogočiti lažjo pot razvoja in ne postavljati dodatnih ovir.«
Glede območja Barutane je pozvala k usmerjenosti v prihodnost: »Smodnišnica ima ogromen potencial. Mogoče je zdaj končno čas, da prenehamo z iskanjem krivcev.« Vodenje občine želi približati podjetniški učinkovitosti: »Podjetniki dobro veste, kdo je v vašem podjetju za katero nalogo odgovoren, kakšni so stroški, kakšni so roki, kakšni rezultati se pričakujejo in točno takšno upravljanje bi bilo nujno prenesti tudi v občinsko upravo.« Svojo predstavitev je sklenila z mislijo: »Želim biti županja, ki bo skupaj z vami ustvarjala pogoje, da boste lahko še naprej uresničevali svoje ideje, razvijali svoja podjetja in zaposlovali ljudi. Uspešnost vašega podjetja je merilo za uspešnost našega kraja.«
Za tesnejše sodelovanje z gospodarstvom je predlagala vzpostavitev gospodarske razvojne mize, ki bi povezala občino, obrtno zbornico, podjetnike in šole pri določanju skupnih projektov. Poseben poudarek daje vključevanju mladih in študentov: »Študente arhitekture in mlade velja vključiti že v fazo načrtovanja njihovih prostorov, kot sta skate park in pump track, saj bodo zanje bolje skrbeli, če bodo soodločali.« V starem mestnem jedru si želi oživitve tradicionalnih obrti, od urarstva do svečarstva, ter tesnejšega prepleta lokalne kulinarike in kmetijstva s turizmom, da obiskovalci po obisku gora ne bi takoj zapustili Kamnika, temveč bi ostali več dni.
Matej Slapar: »Občina je tukaj za vas«
Aktualni župan Matej Slapar je svojo predstavitev gradil na dosežkih preteklih mandatov ter posebnostih vodenja prostorsko izjemno obsežne občine. Izpostavil je, da občina pokriva veliko območje od Motnika do Podgorja, kar zahteva izjemno učinkovitost pri izvajanju investicij.
Zavrnil je očitke o neupravičenih podražitvah projektov in poudaril preglednost poslovanja: »Za tretji mandat vodenja Občine Kamnik kandidiram na podlagi tega, kar smo naredili do zdaj. V teh letih smo v Kamniku ustvarili veliko zgodb in mislim, da smo nanje lahko ponosni. Odkar sem župan, vse razpise izvajamo zelo transparentno, brez dajanja prednosti posameznim izvajalcem. Odpiramo vrata številnim podjetjem in vedno zmaga tisti, ki je najučinkovitejši, zato lahko gradimo več.« Posebej ponosen je na naložbe v šolsko infrastrukturo in podjetniško okolje: »Včasih se na ministrstvih sprašujejo, zakaj smo se odločili za tako bogato opremljeno šolo – zato, ker za naše otroke ni nič preveč dobro.«
Dotaknil se je tudi vprašanja prometne infrastrukture in povezav z gospodarskimi conami: »Zato smo državi predlagali državni prostorski načrt, ki bo umestil hitro vpadnico do cone v Suhadolah in do avtoceste v Vodicah. Ideja je, da za cono v Suhadolah uredimo dovozno cesto, da promet ne bo zastajal.« Poseben poudarek je namenil ohranitvi neoporečne pitne vode iz zajetja Iverje, pri čemer je zavrnil očitke o ogroženosti vodnih virov zaradi dogajanja na Veliki planini: »Kamniška voda je res dobra in naredili bomo vse, da taka ostane – s stalnim monitoringom, kar pomeni, da bo na spletni strani v vsakem trenutku prikazano, kakšna je kakovost vode in zraka.« Kot je dodal, so za zaščito vodnih virov že sprejeli konkretne ukrepe, med drugim z odkupom zemljišč in ureditvijo parkirišč pod Veliko planino, s čimer občina prvič celovito obvladuje obisk gora.
Prvi korak po zmagi
Ob koncu dogodka je moderatorka Nika Škrjanec kandidatom postavila kratko vprašanje: kaj bo prva stvar, ki se je bodo lotili po volilni zmagi?
Romana Učakar je napovedala spoznavanje in povezovanje: »Prva stvar bo pogovor z občinsko upravo in z vodji oddelkov.«
Uršula Majcen je prav tako izpostavila pomen spoznavanja ekipe pred izvedbo projektov: »Kot županja bom prvič prevzela vodenje občinske uprave. Želim spoznati sodelavce in potem začeti izvajati projekte.«
Sandi Uršič je poskrbel za smeh v dvorani s političnim predvidevanjem poteka volitev: »Verjamem, da bo pri štirih dobrih kandidatih – dveh kandidatkah in dveh kandidatih – drugi krog, zato bom 16. novembra zjutraj začel s pripravami na drugi krog.« Matej Slapar je poudaril nadaljevanje začetega dela in zagotavljanje sprotnega prikaza podatkov o kakovosti vode in zraka.
Uradni del soočenja je z zaključno mislijo sklenil predsednik Podjetniškega kluba Kamnik Matjaž Jug, ki je opozoril na naslednje korake in širitev podjetniške infrastrukture v občini: »V KIKštarterju si želimo dobrih pogovorov. Mislim, da imamo veliko idej, ki jih želimo še izpolniti. Želimo se širiti.«
Soočenje kandidatov je tako pokazalo razlike v pristopih: medtem ko aktualno vodstvo občine stavi na nadaljevanje začrtanih infrastrukturnih projektov in nadzor opravljenega dela, izzivalci poudarjajo nujnost večje učinkovitosti občinske uprave, doslednejšega spoštovanja rokov ter tesnejšega sistemskega sodelovanja med občinsko upravo, mladimi in lokalnim gospodarstvom.
