»Smo društvo, ki združuje strast do gorskega kolesarstva in tekmovalnega duha. V klubu se posvečamo predvsem disciplini olimpijski kros, pri čemer posebno pozornost namenjamo razvoju mladih kolesarjev in ustvarjanju spodbudnega, športnega okolja,« imajo v svoji viziji od ustanovitve zapisano pri Športnem društvu Energija. Pogovarjali smo se z dolgoletnim predsednikom kluba Mitjo Tancikom, ki poudarja, da društvo še vedno vztraja pri teh smernicah.
Ob začetku novega šolskega leta se verjetno marsikateri starš sprašuje, v kateri šport vpisati svojega otroka. Ob izjemnih uspehih Tadeja Pogačarja, Primoža Rogliča, Jakoba Omrzela in drugih slovenskih kolesarjev je razumljivo, da je zanimanje za kolesarstvo zelo veliko. To opažajo tudi pri Energiji. »Odziv otrok v domžalski občini je dober, vsako leto v našo sredino pride nekaj novih mladih kolesarjev, čeprav ta šport ni poceni in morajo tekmovalci sami kupiti kolesa in vso opremo (čelado, rokavice, čevlje …). Mladino želimo predvsem navdušiti za kolesarstvo, če se razvijejo v vrhunske tekmovalce, pa toliko bolje.«
Rezultat naj na začetku ne bo v ospredju
Prav to je eden pomembnejših poudarkov njihovega pristopa. Otrok naj bi najprej vzljubil šport, se v njem dobro počutil in pridobil osnovne spretnosti, šele nato naj bi sledili rezultati in resnejše tekmovanje. Pri tem je treba biti zelo previden, saj otroci ne smejo dobiti vtisa, da štejejo le rezultati. Še posebej ne v mlajših kategorijah. Pri Energiji zato dobro premislijo, kdaj je primeren čas za vključitev otroka v klub in kdaj za prehod v tekmovalni ustroj. »Šele ko je otrok star sedem ali osem let, je smiselno, da se včlani v klub. Prej je bolje, da se vozi na pumptrack poligonu in se tam priuči različnih spretnosti, kar je v našem klubu tudi del treninga v najmlajših kategorijah. Tekmovalnost pride v poštev šele pozneje, od kategorije U-11.«
Ko starši prehitro pričakujejo preveč …
V nekaterih športih je pri starših mogoče opaziti pretirano željo po tem, da bi bil njihov otrok čim prej tako rekoč med najboljšimi na svetu in da bi nekoč podpisal tudi kakšno milijonsko pogodbo. Toda razvoj mladega športnika je dolgotrajen proces, pri katerem rezultat v posamezni starostni kategoriji še zdaleč ni zagotovilo za uspeh v članski konkurenci. Mitja Tancik meni, da znajo v njihovem klubu uspešno usmerjati različne želje. »Tekmovalnost sama po sebi sploh ni problematična, dokler je del igre. Že pri otrocih v vrtcu vidimo, kako pri raznih igrah tekmujejo, kdo bo boljši. To je v njihovi naravi. A to postane problematično, če začnejo starši ocenjevati njihov uspeh in je pomembno samo še to, katero mesto so osvojili na tekmi.«
Naj bo v ospredju igra, veselje, fair play …
Tako starši kot trenerji imajo torej pomembno vzgojno vlogo. Otroku morajo pomagati razumeti, da športni uspeh ni samo rezultat na semaforju oziroma uvrstitev na tekmi. »Otroku moramo dati vedeti, da ni pomemben samo rezultat, ampak vse drugo. Si se pri tem zabaval, si dal vse od sebe, si spoštoval sotekmovalce?« Žal je vse preveč nerealnih pričakovanj in preveč ambicioznosti, ko nekateri starši svoje otroke ocenjujejo le skozi prizmo rezultata. Pri Energiji se tako trudijo ustvarjati okolje, v katerem je tekmovanje pomemben del športa, vendar ne njegov edini cilj. Takšen pristop je še posebej pomemben v obdobju, ko otroci šele ugotavljajo, ali bo kolesarstvo zanje zgolj prostočasna dejavnost ali pa bodo nekoč v njem iskali tudi vrhunske rezultate.
Spomini na začetke: ni bilo enostavno!
Začetki Športnega društva Energija segajo v leto 2001. »Ni bilo enostavno,« se spominja Tancik. »Na začetku še ni bilo včlanjenih nobenih otrok, sčasoma pa smo jih iz leta v leto privabili vse več. V zadnjih desetih letih je vsako leto vpisanih okrog 40 članov, kar je zaradi kadrovskih omejitev tudi naša kapaciteta. V posamezni skupini je največ osem otrok. Najprej mlade čaka kolesarska šola s trenerjem Gregorjem Dimicem, kjer pridobijo prva znanja in usvojijo osnove gorskega kolesarstva.« Prav majhne skupine so po Tancikovih besedah pomembne tudi zato, ker lahko trenerji mladim namenijo dovolj pozornosti in spremljajo njihov razvoj. Klub zato pri vpisu novih članov nima posebnih ambicij po množičnosti.
Pot do trenerske licence ni enostavna
Prav veliko promocije pri vpisu novih članov pri Energiji zato niti ne izvajajo. V klubu imajo štiri ali pet trenerjev, novih ni tako enostavno najti. »Se pa trudimo mlade, ki so po koncu kariere v precepu, ali ostati v tem športu ali ne, usmerjati v trenerski poklic. To ni enostavno, če vemo, da so običajno stari med 16 in 19 let, nekateri nimajo še niti opravljene srednje šole, kar je pogoj za pristop k tečaju. Kdor nima trenerske licence, treningov ne more voditi, lahko je zgolj pomočnik. Skratka, hitro lahko izgubiš nekaj potencialnih kandidatov, ki bi lahko klubu pomagali v vlogi trenerja,« pravi Tancik.
Olimpijski kros zaradi vseh težav pri organizaciji zamrl
Konec septembra bo Energija tradicionalno organizirala zadnjo tekmo domače gorskokolesarske sezone, kratki kros v okviru pokala SloXcup. Tekmovanje bo na poligonu Šumberk v Domžalah. Pred približno 15 leti je Energija še organizirala olimpijski kros, kar pa je zahtevalo ogromno dela, saj je bilo treba pridobiti soglasje vseh lastnikov parcel, kjer je potekala dirka. In teh je bilo lahko celo več kot 80! Tancik se še danes spominja, kako mukotrpno je bilo pridobivanje vseh soglasij, sploh ker je lahko bilo lastnikov posameznih parcel pet ali še več, pri čemer so nekateri živeli tudi v tujini, celo v Argentini. Zdaj je izvedba precej lažja, saj Šumberk omogoča organizacijo kakovostne tekme v kratkem krosu. Tancik ob tem poudarja tudi veliko pomoč domžalske občine, ki je pred štirimi leti uredila poligon.
Vita Movrin vzcvetela ob prihodu med članice
Na domačem tekmovanju ne bo nastopila Vita Movrin, ki jo takrat čakajo nastopi v tujini. Najboljša slovenska gorska kolesarka je svoje najpomembnejše kolesarske korake naredila prav pri Energiji. V klubu so nanjo zelo ponosni. »Vita je lep dokaz tega, o čemer sem govoril, da nekdo lahko postane vrhunski tudi pozneje. Vita je bila v mladinski konkurenci resda najboljša v Sloveniji, vendar ni imela veliko konkurence, medtem ko na mednarodnih tekmah ni bila v vrhu. Ni bilo povsem jasno, ali ji bo uspelo v svetovnem merilu ali ne. Toda s trdim delom, samozaupanjem in vrhunsko ekipo, ki jo je obkrožala, ji je uspel preboj in ji lahko le čestitamo. Še zdaj ima našo licenco in v osnovi dirka za Energijo, čeprav je že profesionalna kolesarka,« pravi Tancik, ki je ob Gregorju Dimicu in Evgenu Pevcu tudi treniral Vito Movrin, preden je imela svojo ekipo. Ob tem spomnimo, da je na letošnjem svetovnem prvenstvu v gorskem kolesarstvu v Val di Solu Vita Movrin v olimpijskem krosu osvojila 22. mesto, kar je njen najboljši rezultat v karieri. V kratkem krosu je bila 16.
M. O.
