»Leta niso ovira,« je slogan mednarodne odbojkarske zveze veteranov, in to še kako drži tudi za slovenske reprezentante, med katerimi v kategoriji nad 65 let svoje mojstrstvo še vedno kaže legendarni Kamničan Marjan Novak – Škatla. Oktobra bo s svojimi soigralci spet nastopil na svetovnem prvenstvu, cilji so jasni. »Lani smo bili na Majorki drugi, letos upamo na novo medaljo v krasnih dvoranah ob peščenih plažah Benidorma.«
Pretekli konec tedna so veterani svojo zagrizenost pokazali na 4. Mednarodnem turnirju v Braslovčah, na katerem je nastopilo 15 ekip iz desetih držav, in sicer v starostnih skupinah nad 55 in nad 65 let. Sobotnega odprtja turnirja v dvorani OŠ Braslovče se je udeležila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, ki je še iz svojih študentskih dni na poseben način povezana s kamniško odbojko. »Študentsko delo je takrat opravljala v kamniškem lokalu Mitnica, kjer nam je stregla. Tja smo radi zahajali po treningih ali tekmah, odlično smo se razumeli, tudi sama je bila športnica, in sicer rokometašica. V Braslovčah sem ji v soboto podaril sliko, narisal sem njen portret,« je za Modre novice povedal Škatla.
Godba na pihala, mažoretke, predsednica in predsednik
Turnir v Braslovčah je v vseh pogledih uspel. »Organizacija je bila odlična. Ob odprtju turnirja je bila na slovesnosti godba na pihala, nastopile so tudi mažoretke, celo predsednik Odbojkarske zveze Slovenije Metod Ropret je verjetno prvič prišel pogledat kakšen veteranski turnir. Mi je rekel: ‘Škatla, nisem vedel, da si zraven,’ pa sem odvrnil, ‘saj še marsičesa ne veš o veteranski odbojki. (smeh) Dvorana je bila polna, navijanje odlično. Naša ekipa, v kateri je tudi Niko Zupan, nekdanji Kamničan, ki zdaj živi v Voklem, se je prebila do finala, kjer so nas premagali Nemci, ki imajo v ekipi tudi dvometraše. Predvsem so imeli širši nabor igralcev, nas so pestile poškodbe, oni pa so menjali kot pri hokeju. Prvi niz smo gladko izgubili, pri drugem smo bili zraven do 22:22, nato je malo zmanjkalo. Ampak – ni razočaranja, igrali smo bolje od pričakovanj,« nam je povedal Marjan Novak, ki ga poznamo tudi kot nadarjenega slikarja. Mimogrede – vsi portreti, ki jih lahko vidite v okrepčevalnici na Svetem Primožu, so njegovi.
Spomini na tekme v majhni telovadnici starega zdravstvenega doma
Predvsem je 68-letni Škatla že vse življenje zapisan odbojki. »Trenirati sem začel pri manj kot desetih letih, tako da sem zdaj že skoraj 60 let v tem športu. Od svojega 25. do 34. leta sem bil tudi kapetan članske ekipe. Kamnik je takrat igral v drugi jugoslovanski ligi. Dvorane so bile polne, najprej smo igrali v telovadnici starega zdravstvenega doma, prostora ni bilo veliko. Spomnim se, da so gledalci skoraj stali na črti za avt. Danes si to težko predstavljamo. Dolgo časa sem v klubu deloval tudi kot trener in funkcionar, tudi zapisniki in žoge so bile pri meni. Ker nisem imel težav s prehudimi poškodbami, sem rekreativno vedno rad igral odbojko, pozneje pa še odbojko na mivki. Poklicali so me, če bi sodeloval v veteranski reprezentanci nad 55 let. Sprejel sem izziv in začela se je neka druga kariera.«
Nekateri zaradi poškodb še komaj hodijo
In kaj je tisto, kar ga pri veteranski odbojki najbolj navdušuje in zaradi česar vsakič znova rad stopi na igrišče? »Vesel sem, da sem pri teh letih še lahko dejaven. Nekateri igralci iz slovenskih klubov, ki so včasih igrali jugoslovansko ligo, danes komaj hodijo, ker imajo toliko poškodb. Predvsem kolena in rame trpijo. Seveda sam čutim svoja leta, pri skoku se to še kako pozna, tudi koordinacija ni več takšna kot nekoč, nekatere stvari pa ostanejo skoraj nespremenjene, na primer servis. In seveda ljubezen do tega lepega športa. Skratka, vesel sem, da sem del te druščine in da sem na tej ravni še lahko med najboljšimi v Sloveniji. To je posebna čast. Potegnejo te tudi dobra družba in številna potovanja. Od 19. do 24. maja nas na primer čaka že naslednji turnir – v Pescari v Italiji.
Nemci se pripravljajo tudi z videoanalizami
Vse to bo le predpriprava na vrhunec sezone, 7. svetovno prvenstvo v veteranski odbojki, ki ga bo med 6. in 12. oktobrom 2025 gostil Benidorm, špansko mesto 160 kilometrov južneje od Valencie. »Krasno mesto ob obali Sredozemskega morja z dolgimi peščenimi plažami, na katerih samo zabiješ nekaj kolov, postaviš mrežo, in imaš že igrišče za odbojko na mivki,« slikovito pojasni Škatla, ki ne skriva visokih ambicij, »lani smo bili na svetovnem prvenstvu na Majorki drugi, letos upamo na novo medaljo. Konkurenca je huda, nastopilo bo okrog 20 reprezentanc, močni so predvsem Nemci, ki so nas lani premagali v finalu. Imajo celo ligo za igralce nad 80 let! Ničesar ne prepuščajo naključju, po vsaki tekmi opravijo celo videoanalizo, s seboj imajo fizioterapevte. Vse je na vrhunski ravni.«
Pri 82 letih ne le doktor in odbojkar, ampak tudi roker
V slovenski reprezentanci nad 65 let je sicer dvanajst igralcev, nekateri so znani širši slovenski javnosti. Na primer Janez Potočnik, ki je evropski komisar v Bruslju, pa Danilo Čebulj, stric odličnega odbojkarja Klemna Čebulja. Del ekipe je tudi meteorolog Andrej Velkavrh. Posebno pozornost si zasluži kapetan Peter Praper, doktor psiholoških znanosti in specialist klinične psihologije. »Pri 82 letih je neuničljiv. Skrbi tudi za slavnostne govore in za zabavo ob zaključkih druženj. Z bratom Jocem sta bila ustanovitvena člana nekdanje rokovske zasedbe Albatros. Še vedno rada ”špilata”, nastopila sta tudi minuli konec tedna na zaključni zabavi v Braslovčah. Po tri ure sta lahko na odru in izpolnita vse glasbene želje, tudi če do njiju pristopijo Nemci ali Švedi.
Rozi še večja legenda kot Škatla
Tudi naš sogovornik skrbi za svojo pripravljenost in z raznovrstnim treningom ostaja v dobri formi. »Skoraj vsak dan grem peš na Sveti Primož, enkrat na teden pa tudi na Veliko planino s svojo črno psičko Rozi, ki je sedaj že prava legenda ”Velke”, tako da ohranjam osnovno kondicijo. Odbojko igram približno trikrat tedensko, z veteransko reprezentanco pa se dobimo vsako sredo na Gomilskem. Ker so igralci iz vse Slovenije, je težko pričakovati, da bi lahko večkrat trenirali skupaj. Župan Braslovč Tomaž Žohar nam gre zelo na roko, tako da imamo v dvorani krajevne skupnosti Gomilsko dobre razmere. Trenerja nimamo, vse se dogovorimo med seboj, tudi na tekmah si porazdelimo minutažo, čeprav nekateri nosilci igre seveda igramo nekoliko več.«
Ko v Kamniku vprašaš za Škatlo, je vsem jasno, kdo je to
In na koncu še zgodba, kako je Marjan Novak prišel do vzdevka Škatla, po katerem ga pozna tako rekoč pol Slovenije: »To je še iz otroških let, tako so me poimenovali že v 3. ali 4. razredu in se je kar obdržalo. Ko sem začel risati, sem se pod vsako sliko podpisal Marjan Novak, pa sem nekaterim težko razložil, da sem res jaz avtor slike, v Kamniku je namreč kar pet Marjanov Novakov. Raje sem se začel podpisovati MN Škatla in ni bilo več zmede. Po tem vzdevku me vsi poznajo. Če pridejo kolegi iz, na primer, Novega mesta ali Izole, s katerimi smo bili nekoč soigralci, v Kamnik, in vprašajo, kje je doma Marjan Novak, jim nihče ne zna odgovoriti. Ko rečejo Škatla, je takoj vse jasno. Nekoč, ko smo s počitnic še pošiljali kartice, so mi dekleta pisala z morja in niso poznala mojega naslova. Napisala so kar: Škatla, Kamnik. Brez skrbi, kartica je prišla v moj nabiralnik na takrat še Cankarjevo 2 (smeh).«
Zaradi prepoznavnosti do ”VIP-sedeža”
Danes ima na Facebooku skoraj 5000 prijateljev. Včasih je tudi privilegij, da ima toliko prijateljev in znancev. »Žena Barbara včasih v šali reče, da me povsod oblajajo, kamorkoli pridem. Ko sva pred tremi leti prišla v Staro Fužino ob Bohinjskem jezeru v enega od lokalov, so ravno takrat gostje zavzeto spremljali slovensko tekmo svetovnega prvenstva v odbojki. Postavila sva se bolj zadaj, pa je kmalu nekdo iz sprednjih vrst začel vpiti: ‘Lejga Škatla, kva pa ti tuki.’ Povabili so naju k sebi in sva imela takoj dober prostor za spremljanje tekme (smeh).«
M. O.
