V soboto, 23. marca, ob 10.30 v Supernovo Kamnik prihajajo zajčki, ki za veliko noč po vrtu skrivajo darila za otroke. Tokrat pa bodo poskrbeli za zabavne animacije, z njimi pa se boste lahko tudi fotografirali. V otroških delavnicah bodo otroci s Špelo lahko ustvarjali in izdelovali krasne velikonočne umetnine.
Simbolika velikonočnega zajčka ni popolnoma razjasnjena. Obstaja zgodba o revni materi, ki je otrokom na vrtu zakopala pirhe in jim povedala, da jih na vrtu čaka presenečenje. Mali nadobudneži so stekli na vrt in zagledali zajčka, ki se je povsem po naključju znašel tam. Razveselili so se ga in mislili, da je on tisto presenečenje, s katerim jih je mama razveselila. Spet druga teorija je ta, da zajček zaradi velikega števila potomcev, predstavlja simbol plodnosti in novega življenja. Dejstvo pa je, da so velikonočni zajčki zelo popularni. Na leto jih izdelajo več kot 90 milijonov.
Velika noč je praznik veselja in upanja
Velika noč je največji krščanski praznik. Kristjani praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Priprave na veliko noč se začnejo s 40-dnevnim postom, ki je za kristjane čas, da obnovijo povezanost z Bogom, v ta namen se odpovejo določenim dobrinam. En teden pred veliko nočjo je cvetna nedelja, na ta praznik k blagoslovu nesemo sveže zelenje in rastlinje, povezano v butare, in oljčne vejice. Zadnjim trem praznikom pred veliko nočjo rečemo velikonočno tridnevje, kamor spadajo veliki četrtek, ki je posvečen spominu na zadnjo večerjo, veliki petek, s katerim se spominjamo Jezusovega križanja in smrti ter velika sobota, ki je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v božjem grobu. Začne pa se z obredi velikonočne vigilije in z blagoslovom ognja.
Velikonočna nedelja pa je v celoti posvečena spominu na vstajanje. Na ta dan se mize v Sloveniji šibijo pod slastnimi dobrotami, ki so bila v soboto blagoslovljene. Najbolj znane dobrote so hren, šunka, pirhi (obarvana jajca) in potica. Na mizi se znajdejo tudi kruh in pogače.
Pri nas je veselje doma
Velika noč je tudi čas, ko po slovenskih vaseh obudimo številne igre in običaje, ki razvesijo predvsem najmlajše. Po Sloveniji barvamo pirhe na različne načine. Na Koroškem jih imenujejo pisanke, ponekod na Štajerskem in v Prekmurju pa ramenice ali remenke. V Idriji jajca okrasijo s čudovito idrijsko čipko. Prava čipkarska mojstrovina z več kot 15.000 luknjicami so vrhniški pirhi, V Beli krajini boste naleteli na pisanke, ki zaradi svoje posebnosti predstavljajo enega od simbolov dežele ob Kolpi. Veselje in radost pa prinašajo tudi igre s pirhi. Najbolj znane so sekanje pirhov s kovanci, ki velja za enega od najstarejših običajev, valicanje pirhov po perilniku in po grabljah in turčanje oziroma trkanje pirhov.
Po velikonočnih nakupih se podajte v Supernovo Kamnik
V Supernovi Kamnik se velikonočni duh širi z razstavo pirhov in butar, v trgovinah pa lahko že najdete čokoladne zajčke in ostale velikonočne poslastice. Trgovine so tudi že oblikovale popuste za velikonočne košarice.
Naročnik oglasa je podjetje Supernova.
