Prav gotovo se je vsakdo od nas peljal na morje v Poreč ali Pulo, kot pogosto rečemo: »Na Buzet!« Z družino smo se večkrat peljali mimo, vendar nikoli nisem pomislila, da se v okolici skriva prečudovita narava. Buzet je naselje, ki leži na griču nad reko Mirno. Reka Mirna je najdaljša reka hrvaške Istre. Izvira v dolini Kotli, blizu naselja Hum, ki je po navedbah v Guinnessovi knjigi rekordov najmanjše mesto na svetu. Torej, raziščimo dolino reke Mirne!
Stara legenda pravi, da so nekoč, preden so se v Istri naselili ljudje, v dolini Mirne živeli velikani. Največji je bil velikan Dragonja (to je ime istrske najsevernejše reke), imenovan tudi velikan Orač, ker je zaoral brazdo od Čičarije proti morju. Skozi brazdo je začela teči voda, ki jo je velikan Dragonja imenoval reka − Mirna. Zatem so velikani zgradili niz mest v Istri, kot so Motovun, Vrh, Sovinjak, Oprtalj, Završje, Roč in Grožnjan. Bili so tako veliki, da so, delujoč vsak na svojem hribu, eden drugemu podajali kamenje. Po legendi je potem, ko so zgradili vsa mesta, ostalo še malo kamenja in tedaj je nastal Hum − najmanjše mesto na svetu. Velikan je izoral še eno brazdo, ker so ga zaprosili prebivalci osrednje Istre. Reko, ki je pritekla po tej brazdi, pa je imenoval po sebi — Dragonja. Ker mu je šlo tako dobro, je želel izorati še tretjo pri utrdbi v Pazinu. Vendar se je, takoj ko je začel, na oknu pojavila Pazinka in se mu začela posmehovati. Dragonja je bil upravičeno užaljen in odšel, ne da bi oranje zaključil, pod Pazinom pa se je začela nabirati voda. Prestrašeni prebivalci so klicali velikana, naj se vrne, on pa je od jeze samo udaril z nogo ob tla, zemlja se je odprla in tako je nastala Pazinska jama.
Peljemo se po avtocesti proti Kopru, vse do izvoza Črni Kal, kjer se usmerimo proti Buzetu (Hrvaška). Peljemo se preko mejnega prehoda Sočerga, še nekaj kilometrov in že smo v Buzetu. Parkiramo pred Pivovarno Favorit, to je v smeri Istarskega vodovoda. Od tu se odpravimo peš, in sicer nas pot pelje ob desnem bregu (dolvodno) reke Mirne. Peščena pot v dolžini približno 1 kilometer, ki je urejena tudi kot trim steza, nas popelje mimo telovadnice na prostem. Nato se prične počasi vzpenjati ob reki v sotesko, ki je ob začetku označena “Staza 7 slapova”. Pot je označena z markacijami modre in rdeče barve. V začetku soteske so tudi plezališča. Pot se nato strmo vzpne, ves čas je tudi zavarovana z jeklenicami in že kar kmalu pridemo do prvih slapov. Nadelujemo še naprej strmo po kotlini v gozdu, dokler ne pridemo do nepokošenih travnikov. Pot je ves čas označena, vendar je potrebno tudi nekaj iznajdljivosti. Pelje mimo travnikov in preko čudovitega Napoleonovega mostu. Nadaljujemo v smeri vasi Kuhari in Kotle. V Kotlah je gostilnica Kotlič, upravitelj katere je Slovenec, ki ga je ljubezen pripeljala v to majhno vasico. Se odpočijemo, občudujemo reko Mirno v tolmunih ter se okrepčamo. Pot nadaljujemo neposredno vzdolž reke, kjer si ogledamo še zadnji, sedmi slap, nato jo dvakrat prečkamo ter se po makadamski cesti vrnemo vse do našega izhodišča. Pot je krožna in je dolga približno 16 kilometrov. Če nam ostane še kaj volje, si ogledamo še prečudovito mesto tartufov Buzet.
Izhodišče: Buzet – Hrvaška (145 m)
Zahtevnost: lahka
Čas hoje: 4–5 ur
Najprimernejši čas: v vseh letnih časih
Časa vožnje: 1 uro in 30 minut v eno smer
Foto in besedilo: Bogomira Skvarča Jesenšek
