Jesenski plodovi čakajo, da jih poberemo in oberemo. Šipek za čaj, robide za marmelado, kostanj, pečen in kuhan, gobe za juho ali v omaki. To je moj letni čas, kaj pa vaš? Skozno, ki se nahaja nad Lijakom, prepadnem južnem obronku Trnovskega gozda, nad vasjo Šmihel in Ozeljan, mi je ob mojem obisku ponudil vse, kar imam rada, to je polne grme robid, gobe, šipek, predvsem pa prečudovit razgled skozi naravno okno na Vipavsko dolino in Furlanijo. Skozno je zeleno okno, je most in jama. Približno 15 metrov dolg in okoli 10 metrov visok naravni most je nastal hkrati s spodmolom, saj je most le podaljšek oboka nad jamo. Domačini celo pripovedujejo, da je general Borojevič, avstrijski komandant Soške fronte, s Skoznega opazoval goriški del bojišča.
Za Skozno kroži tudi anekdota, in sicer da je Skozno glavni razlog za obstoj človeštva pred vesoljskim potopom, saj je Noe za naravni most privezal svojo barko, da se ni potopila ob vesoljnem potopu. Takrat je Noe mislil, da življenja ni več, saj je voda preplavila celotno zemeljsko površje. Kmalu pa je golob, ki je odletel z barke, prinesel oljčno vejico v kljunu. In Noe je spoznal, da življenje še obstaja. Vir: http://www.ozeljan.net/
O vesoljnem potopu kot kazni za človeško pokvarjenost in hudobijo obstaja tudi ena redkih slovenskih ljudskih bajk, v kateri nastopa božanstvo, to je Vesoljni potop in Kurent. Govori, da je eden od štirih preživelih splezal na vinsko trto, ki je segala do neba. Kurentu sta bili všeč človekova iznajdljivost in dejstvo, da je izbral drevo, ki je bilo posvečeno prav njemu, Kurentu, zato mu je podaril vinsko trto in ajdo. Človeški rod se je spet razširil po svetu, stari Slovani pa so radi častili svojega dobrotnika Kurenta, boga veselja in vina. Vir: https://eucbeniki.sio.si/
Pot
Peljemo se po avtocesti v smeri Ajdovščine, ki jo zapustimo pri odcepu za Vogrsko. Nadaljujemo v smeri Tolmina in Ozeljana. Pot nas pripelje na staro cesto, ki pelje iz Ajdovščine proti Novi Gorici, usmerimo se proti vasi Ozeljan. Tik pred avtokampom Lijak, v smeri naselja Ozeljan (oznake za Picerijo GRAD), zavijemo desno in se peljemo vse do vasi Šmihel, parkiramo na parkirišču pri pokopališču. Pot za Skozno, ki najprej poteka po kolovozu, nato pa se odcepi na gozdno pot, je dobro označena. Pot je zložna, mestoma tudi nekoliko strmejša. Na vrhu se položi, kjer je klopca za kratek počitek in razgled. Od tu se usmerimo ostro desno v smeri Skozno – Vitovlje, še nekaj minut hoje in smo pri oknu. Pot nato nadaljujemo proti Vitovljam ter krožno nazaj do pokopališča v Šmihelu.
Izhodišče: parkirišče v Šmihelu (310 m)
Zahtevnost: lahka
Čas hoje: 2–2,5 ure
Najprimernejši čas: vsi letni časi
Časa vožnje: 70 minut v eno smer
Bogomira Skvarča Jesenšek
