Robanova planina, prečudovit planinski raj, ki se nahaja v zatrepu slikovite alpske doline Robanov kot. Planina na nizki nadmorski višini, vendar v objemu gora, kot so Križevnik, Molička peč, Velika Zelenica, Ojstrica in Krofička. Prav edinstven občutek obiskovalca prevzame v Krajinskem parku Robanov kot, ki ga preprosto morate doživeti, saj tega ni mogoče opisati.
Deklica in Kač
V revni bajti ob Savinji je živela deklica, ki ni imela ne očeta ne matere. Oba sta ji utonila v Savinji, ko sta po njej prevažala splav. Pa je deklica sirotica odšla v gozd in potožila drevesom, kako silno ji je hudo, ker je ostala sama na vsem širokem svetu. Drevesa so se sklanjala in jo z vejami božala, da bi jo utolažila. Ko je tako hodila in hodila, se je v gozdu izgubila. Srečala je zajčka in ga vprašala: »Zajček Dolgouhec, povej mi, kod vodi pot v moj dom? Zašla sem in domov ne znam.« Zajček je sedel na zadnje noge, napravil možička, pomigal z dolgimi, predolgimi uhlji, si s šapico pogladil brčice in odgovoril: »Jaz nisem zajček Dolgouhec, ampak zajček Kratkorepec. Oj, deklica sirotica, prav rad bi ti pokazal pot, ki vodi do tvojega doma, a druge poti ko k zelniku zares ne vem in ne poznam.« In je odskakljal dalje. Deklica je jokala in tavala po gozdu, pa je srečala zeleno žabo. Vprašala jo je: »Oj, žabica Kvakica, povej mi, kod vodi pot v moj dom! Zašla sem in domov ne znam.« Žaba je nekajkrat poskočila, da je v zraku napravila kozolec, potlej pa zakvakala: »Jaz nisem žabica Kvakica, ampak žaba Zelenbaba! Prav rada bi ti pokazala pot, ki vodi do tvojega doma, a druge poti ko k mlaki ne poznam.« In se je potopila v mlako. Deklica je še huje zajokala, ker se je že mračilo, pa je zagledala kačo, ki se je zvijala med listjem in hitela dalje. Vprašala jo je: »Oj, kača Zavijača, povej mi, kod vodi pot v moj dom! Zašla sem in domov ne znam.« Kača se je ustavila, srepo pogledala s hudimi očmi v deklico in zasikala: »Jaz nisem kača Zavijača, ampak oče kač. Imel sem resda ženko kačo, pa mi je ušla, doma pa mi je zapustila polno gnezdo mladih kačcev. Vsako noč jih zebe, da drgetajo od mraza. Če greš z menoj in mi pogreješ kačce, ti bom pokazal pot do doma.« In deklica je s kačem odšla do kačjega gradu, ki je bil skrit pod belo skalo. Legla je in utrujena zaspala, s toplo sapo pa grela mlade kačce. Naslednje jutro je kačji oče dal deklici zlat oreh. »Stri oreh in prišla boš domov!« je zasikal kač in izginil. Deklica je strla oreh. Iz njega je zletel metuljček, ki je bil pisan kakor mavrica. Deklica je zletela za metuljčkom, da bi ga ujela. Letela je in letela, dokler se ni znašla ob Savinji, kjer je na bregu stala njena bajtica. Tako se je deklica vrnila domov. Vir: Deklica in kač; Lojze Zupan
Iz smeri Kamnika se odpeljemo proti prelazu Črnivec in malo pred vrhom zavijemo levo proti Kranjskemu Raku mimo Luč, kjer se usmerimo proti Logarski dolini ter ob usmerjevalni tabli za Robanov kot zavijemo levo na stransko cesto in parkiramo na urejenem parkirišču. Od tu nadaljujemo peš, pot je na začetku asfaltirana, nato pa preide v makadamsko cesto, vse do Robanove planine. Pot je razmeroma lahka, primerna tudi za mlajše otroke, saj je ves čas precej položna, ob poti pa lahko srečamo tudi živali na paši, konje, krave. Na planini je Robanova planšarija, ki je odprta ob lepem vremenu ob koncih tedna. Tu se lahko okrepčamo, vrnemo se po isti poti.
Izhodišče: Parkirišče v dolini Robanovega kota (650m)
Zahtevnost: lahka
Čas hoje: 2–3 ure
Najprimernejši čas: v vseh letnih časih Časa vožnje: 60 minut v eno smer
