Dež, dež in spet dež. Vreme ni primerno za kakšen planinski izlet, zato se odločim, da dan izkoristim, tako da spoznam nov skriti delček Slovenije v slovenski Toskani. Krčnik je soteska s koriti in naravnim mostom, naravna znamenitost, ena najlepših te vrste v Sloveniji, ki je zavarovana kot kulturni spomenik. Soteska vas bo očarala, ne glede na čas vašega obiska – jeseni, poleti, spomladi ali pozimi. Potok Kožbanjšček je izdolbel izredno slikovita korita in naravni most, ki je lepo zaobljen in gladek, saj ga je ustvarila deroča voda z brušenjem. Ste se vprašali, kje se ta soteska sploh nahaja? Pod vasjo Kožbana v Goriških brdih.
Razlag za nastanek imena Krčnik je več. Ena od pripovedi med domačini pravi: »V preteklosti so mladi fantje iz Kožbanjskega kota drug drugemu dokazovali pogum, tako da so z naravnega mosta skakali v vodo. Tudi županov sin ni hotel zaostajati za njimi. Skočil je v tolmun, zgrabil ga je krč in je utonil. Tako je skrivnostna soteska dobila ime Krčnik.«
Tudi o Goriških brdih govori legenda. Ko so Rimljani začeli prodirati proti centralni Evropi in bližnjemu Ogleju ter naprej skozi današnjo Slovenijo proti Balkanu, so prišli tudi do Soče, čez pa niso mogli, saj velikega mostu čez zelenomodro reko takrat še ni bilo. Zato so se odločili postaviti most, vojake pa so poslali v griče, da bi pripeljali lesena bruna. »Čakali so dan, dva, tri, a jih ni bilo. Zatem so poslali drugo skupino, zgodba pa se je ponovila. Ker so mislili, da je bil na delu sovražnik, se je celotna vojska pomaknila v Brda in kmalu ugotovila, da njihovi vojaki tu veselo popivajo in se zabavajo z dekleti. Legenda tudi pravi, da so tako v Brdih Rimljani spoznali bela vina, saj naj bi do takrat pili le rdeča. In ker so rdeča za prebavo težja, v Rimu pa so takrat precej praznovali in se zabavali, je v nekem zapisu najti podatek, da so dan po popivanju priporočali pitje belih vin. (Vir: https://www.delo.si/druzba/trip/o-carobnem-smartnem-brdih-in-nabritih-bricih.html)
Peljemo se po avtocesti proti Kopru do Razdrtega, kjer se usmerimo za Novo Gorico. Avtocesto zapustimo pri prvem izvozu za Novo Gorico in nadaljujemo v smeri Solkana. V Solkanu prečkamo most čez Sočo in nadaljujemo v smeri Šmartno proti Neblem. V Neblem na križišču pri “Gostilnici pr’ noni” se usmerimo desno v dolino potoka Kožbanjšček. Po cesti, ki vodi v Kožbano, se peljemo mimo vinogradov vse do križišča oziroma do Gostilne Peternel, kjer parkiramo. Usmerjevalne table nas usmerijo desno proti naravnemu spomeniku Krčnik. Peš nadaljujemo po asfaltu ob potoku Kožbanjšček. Soteska je zanimiva, popelje nas mimo prečudovitih vinogradov. Ob poti so klopce, kjer si lahko odpočijemo in občudujemo lepote narave, korita, slapove. Pot se nato rahlo vzpne, nato pridemo do križišča, kjer se cesta odcepi za vas Kožbana, mi nadaljujemo še nekaj metrov do makadamskega parkirišča, kjer je tudi nameščena informativna tabla “Naravni spomenik Krčnik”. Z nekoliko previdnosti se spustimo k potoku, kjer je slap, naravni most, vse je zavarovano z ograjo. Pot, ki se precej strmo vzpne, nadaljujemo proti vasi Kožbana, vse do gotske cerkve sv. Jurija, kjer naj bi po ljudskem izročilu na mestu današnje cerkve stala starejša kapelica, ki naj bi bila prva cerkev v Brdih. V vasi se sprehodimo mimo starih in samotnih kmetij, stran od vsakdanjega vrveža, in dobili bomo občutek, da se je tukaj čas ustavil. Vrnemo se po isti poti. Preden zapustite te lepe kraje, ne pozabite poskusiti kozarec rdečega ali belega vina.
Besedilo in foto: Bogomira Skvarča Jesenšek
