Jesen je že prišla, grozdje je dozorelo, kostanj bo tudi, gozd dobiva živahne barve. Moja odločitev ni bila težka. Grem na Bohor v Posavje. To je pogorje, ki predstavlja južno mejo pokrajine Kozjansko. Bohor slovi po pestrem rastlinskem svetu, zato ga mnogi radi obiskujejo spomladi. Zanimiv pa je tudi v teh dneh, ko so njegovi gozdovi odeti v tople jesenske barve. Na naše izhodišče se pripeljemo mimo Krškega in Brestanice. Ali ste vedeli, da je grad Rajhenburg v Brestanici najstarejši grad v Sloveniji, da je v Brestanici ena največjih in najlepših bazilik ter sakralnih objektov nasploh pri nas, imenovan tudi slovenski Lurd?
Legenda o gradu Rajhenburg v Brestanici
V srednjem veku je bila v dolini, kjer leži zdaj trg Rajhenburg, mala naselbina ubogih kmetov – tlačanov. Boječe se je stiskalo par hišic na ozkem prostoru, kakor da so se plašile gornjega in spodnjega gradu. Valptov bič je žvižgal po hrbtih ubogih tlačanov. Mirno so prenašali svoje gorje, bili so uverjeni, da mora tako biti. V obeh gradovih sta neomejeno gospodovala grofa Rajhenburška. Mlajši grof je bil lastnik spodnjega, starejši pa gornjega gradu. Bila sta si brata, a v njiju srcih ni bilo bratovske ljubezni. Smrtno sta se sovražila. Od kod je izviralo sovraštvo, tega ni nihče vedel, čeprav so ljudje ugibali različne stvari. Oba grofa sta vedno iskala prilike, da bi se drug nad drugim maščevala. Nekega dne sloni mlajši grof na oknu svojega gradu in zre proti gornjemu gradu. Sovraštvo plani iz njegovih oči. Z zobmi zaškriplje v divji jezi, ko zagleda svojega brata, slonečega na oknu gornjega gradu. »Čakaj, lopov, sedaj je prilika!« si misli mlajši grof. Na okno si nasloni težko mušketo in jo nameri proti gradu na sivih skalah. Istih misli je bil tudi njegov brat. Tudi on si pripravi orožje. Sovraštvo razplamti znova v bratskih srcih. Maščevalne misli ju navdajo. Še par trenutkov in … glasen pok v spodnjem in zgornjem gradu; na tla se zgrudi dvoje krvavečih trupel. Bratov Rajhenburških ni več. Drug drugega sta v istem trenutku usmrtila. Toda sovraštvo med bratoma še po smrti ni prenehalo. Čudne govorice so se širile takrat med ljudstvom. Kar lasje so se ježili ljudem, kajti v obeh gradovih je dolgo strašilo. Čez nekaj časa so shranili glavi umorjenih grofov v dve posebni odprtini v grajski kapeli gornjega gradu. Glavi so obrnili s čelom drugo proti drugi. A sovraštvo ni prenehalo. To se je vedno ponavljalo. Kolikokrat so čez dan postavili glavi v prvotno stanje, vedno sta se ponoči sami spet obrnili. Kdor pride kdaj v Rajhenburški trg, ki se še sedaj imenuje po sovražnih si bratih, naj si ne pozabi ogledati glavi obeh grofov. Hranita se še sedaj v stenskih linah grajske kapele, ki je ohranjena tudi v sedanjem trapistovskem samostanu.
Peljemo se po avtocesti proti Brežicam do izvoza za Krško, nadaljujemo v smeri Brestanice in Senovega, kjer nas oznake usmerijo proti Bohorju. Cesta nas pelje ob potoku in se nato odcepi levo proti vasi Jablanica, če bi nadaljevali naravnost, bi nas cesta pripeljala prav do koče na Bohorju. Še nekaj ovinkov in že vidimo informativno tablo, kjer na makadamskem parkirišču parkiramo. Par korakov nadaljujemo še po asfaltirani poti, ko nas desno v gozd usmerijo table proti koči nas Bohorju. Pot se rahlo vzpne, najprej po gozdni poti, nato pridemo na travnik, tu je potrebno nekoliko orientacije, nadaljujemo mimo njiv vse do hiš, kjer zavijemo desno in nato pri kapelici nadaljujemo naravnost po gozdni poti. Od tu dalje je pot dobro označena in se vas čas tudi vzpenja. Po kakšni uri hoje pridemo iz gozda zopet na asfaltirano cesto, še nekaj korakov in smo pri koči, kjer se okrepčamo in vrnemo po isti poti.
Bogomira Skvarča Jesenšek
Izhodišče: Jablanica (500 m)
Zahtevnost: lahka
Čas hoje: 2–2,5 ure
Najprimernejši čas: vsi letni časi
Čas vožnje: 90 minut v eno smer
Bogomira Skvarča Jesenšek
