Za zanimiv izlet, posebno doživetje ali prijeten poletni večer ni treba daleč. Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin in Komenda poleg najbolj znanih turističnih točk skrivajo tudi številne poti, kulturna prizorišča, naravne posebnosti in zgodbe, ki jih pogosto spregledajo celo domačini. Tokrat predstavljamo nekaj znanih in manj znanih biserov naše okolice, ki so primerni za družine, pohodnike, ljubitelje narave, kulture in dobre hrane.

1. Poletni večer v Gledališču Studenec

Poletno gledališče Studenec je eno osrednjih prizorišč kulturnega dogajanja v občini Domžale. Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan letos pripravlja že 26. Kulturni poletni festival Studenec, ki obsega 24 večerov koncertov in gledaliških predstav. Prizorišče pod zvezdami vsako leto obišče okoli 20.000 ljudi.

Vrhunec letošnje sezone bo domača komedija s petjem Habakuk avtorja Rudolfa Doboviška. Za studenški oder jo je priredil in režiral Alojz Stražar, glasbo Radovana Gobca pa je priredil Slavko Avsenik ml. V predstavi sodeluje več kot 40 igralcev, pevcev in statistov, ki jih v živo spremljata enajstčlanska komorna zasedba in pevski zbor. Habakuk bo na sporedu enajst večerov med 18. julijem in 15. avgustom 2026.

2. Pravljične poti v Domžalah

V občini Domžale sta urejeni dve pravljično-doživljajski poti, namenjeni predvsem družinam z otroki – Pravljični Šumberk in Vilinski Homec.

Pot po Pravljičnem Šumberku se začne pri Kavarni Češmin v Češminovem parku, nadaljuje ob Kamniški Bistrici do Šumberka in se nato vrne na izhodišče. Na dobrih treh kilometrih obiskovalci spoznajo slamnikarsko tradicijo, prazgodovino kraja, skrivnosti gozda, kraške jame, jamskega škrata in hroščka Simona. Na območju Šumberka je urejena tudi Lisičkina gozdna učna pot.

Vilinski Homec je skoraj štiri kilometre dolga dogodivščina z dvema vzponoma na Homški hrib. Ob poti obiskovalce spremljajo leseni elementi, vklesane rastline in vilinska beležka, s pomočjo katere spoznavajo vilince, zdravilna zelišča, mline, mlinarje in skavtske vrline. Izlet lahko povežejo tudi s Homško učno potjo, ki predstavlja naravne in kulturne posebnosti območja ob Kamniški Bistrici.

3. Trim steza na Gobavici in nadaljevanje proti Dobenu

Trim steza na Gobavici je priljubljena rekreacijska pot, ki se iz Mengša skozi gozd vzpenja proti Mengeški koči. Dolga je dobra dva kilometra, ob njej pa je urejenih 25 vadbenih postaj za razgibavanje, krepitev mišic in izboljšanje telesne pripravljenosti.

Primerna je za pohodnike, tekače in družine, ki želijo sprehod povezati z vadbo v naravi. Med potjo lahko obiskovalci odkrijejo tudi ostanke nekdanjega mengeškega Starega gradu, ki se v pisnih virih prvič omenja v 13. stoletju. Malo nad območjem gradu se lahko ustavijo v lokalu Pr’ Fartku.

Na vrhu jih pričaka Mengeška koča z gostinsko ponudbo, otroškimi igrali in lepimi razgledi na Mengeš ter Kamniško-Savinjske Alpe. Bolj vztrajni lahko izlet podaljšajo proti Dobenu in Rašici ter se podajo na daljšo pohodniško turo skozi gozdove in razgledne travnike.

4. Pravljični mlinčki pri Suhadolah

Mlinčki so skriti v gozdu ob Mrzlem studencu nedaleč od vasi Suhadole. Gre za sistem približno 75 majhnih lesenih vodnih koles različnih oblik in velikosti, ki jih poganja voda. S svojim vrtenjem, žuborenjem studenca in lego sredi gozda ustvarjajo skoraj pravljično vzdušje.

Prvi mlinček je leta 1987 postavil domačin Franc Repnik, njegovo zamisel pa so pozneje nadaljevali in dopolnjevali tudi drugi krajani. V bližini je Žegnani studenec, s katerim so povezane pripovedi o zdravilni vodi in številne lokalne zgodbe.

Do mlinčkov vodi prijetna gozdna pot, zato je izlet primeren za družine z otroki, sprehajalce in vse, ki si želijo krajšega oddiha v naravi.

5. Učna pot Mlake in barja v Trzinu

Mokrišča in barja v Trzinu lahko obiskovalci spoznajo na Učni poti Mlake, ki vodi skozi gozdnato območje zahodno od naselja. Pot je označena z rumenimi markacijami s podobo kačjega pastirja, ob njej pa so urejene informativne točke, kjer so predstavljeni pomen mokrišč ter značilne rastlinske in živalske vrste.

Posebnost območja so vse tri slovenske vrste rosik, redka Loeselova grezovka, šotni mahovi in številne dvoživke. V bližini leži tudi Frnihtov bajer, nekdanji glinokop, ki je sčasoma postal pomemben življenjski prostor za številne živali in rastline.

Sprehod je primeren za družine in ljubitelje narave. Ker gre za občutljivo naravno območje, naj obiskovalci ostanejo na označenih poteh in ne posegajo v življenjski prostor rastlin in živali.

6. Posebna doživetja v Kamniku in Motniku

V Hiši Stele obiskovalce čakajo ustvarjalne in poučne delavnice, povezane z bogato kamniško dediščino. Po Plečnikovih predlogah lahko rišejo na sveče, izdelajo svečke iz čebeljega satja, spečejo domači kruh v črni kuhinji ali ustvarjajo z lectom. Na voljo so tudi vodeni ogledi za manjše skupine.

Posebno družinsko doživetje ponuja kmetija Pod kostanji v Zgornjem Motniku, kjer družine spoznajo živali, jih hranijo in negujejo, se zapeljejo s traktorjem, odpravijo na sprehod s konji ali jahajo.

Obiskovalci lahko izbirajo med različnimi paketi doživetij, ki vključujejo tudi lokalne jedi, peko ob ognju ali sezonsko peko kostanja. Obisk kmetije je mogoč le s predhodno rezervacijo.

7. Menina planina in bajer pri Špitaliču

Menina planina je odlična izbira za izletnike, ki si želijo nekoliko več miru in manj obiskanih pohodniških poti. Prepredajo jo številne krajše in daljše poti, med priljubljenimi izhodišči pa so Češnjice v Tuhinju, Okrog pri Motniku, Gornji Grad in Biba planina.

Poti vodijo skozi gozdove, čez pašnike in travnata pobočja do Doma na Menini planini ter na 1508 metrov visoki Vivodnik z razglednim stolpom. Izlet lahko pohodniki prilagodijo svoji telesni pripravljenosti, saj so na voljo tako krajši sprehodi kot večurni vzponi.

Pred pohodom ali po njem se je vredno ustaviti še pri čudovitem bajerju pri Špitaliču pod Menino planino. Mirna voda, gozd in zeleno okolje ponujajo prijeten prostor za počitek ter nekoliko drugačen pogled na ta del Tuhinjske doline.

Na manj znane kamniške bisere opozarjajo tudi v Turističnem informacijskem centru Kamnik:

»Pred kratkim sta Kamnik obiskala gosta iz Milana, ki veliko potujeta po svetu in sta velika občudovalca Jožeta Plečnika. Želela sta si posebno vodenje po Plečnikovih poteh, ogled Plečnikove sobe in kapele Božjega groba ter izdelavo sveč po njegovih predlogah. V svečarski delavnici sta se tako vživela, da smo ju poimenovali kar Plečnikova vajenca. Na svoje izdelke sta bila izjemno ponosna, mi pa smo znova videli, koliko obiskovalcem pomeni osebno in pristno doživetje. Kadar je Velika planina preveč obiskana, gostom priporočimo Menino planino, ki ponuja čudovito naravo, odlične pohodniške poti in precej več miru. Ob poti lahko odkrijejo tudi čudovit bajer pri Špitaliču, ki je še eden izmed manj znanih biserov tega območja,« so povedali v Turističnem informacijskem centru Kamnik.

8. Ceguvenški bajer – skriti kotiček pod Gobavico

V neposredni bližini središča Mengša se pod Gobavico skriva Ceguvenški bajer, ki mu domačini pravijo tudi Pristavski bajer. Nastal je v opuščenem glinokopu, kjer so nekoč pridobivali glino za mengeško opekarno, danes pa je prijeten kotiček za kratek sprehod in oddih v naravi. Ob vodi lahko obiskovalci opazujejo race in ribe, okoli bajerja pa vodijo sprehajalne poti. Izlet je mogoče podaljšati proti športnemu parku in trim stezi, po gozdnih poteh pa se lahko povzpnemo tudi proti Mengeški koči ali nadaljujemo proti Dobenemu in Rašici. Bajer je primeren za družine, sprehajalce in vse, ki iščejo nekoliko manj znano izletniško točko blizu mestnega središča.

9. Koželjeva domačija na Gori

Koželjeva domačija na Gori v občini Komenda je stara kmečka domačija in zaščitena kulturna dediščina. Ohranja spomin na nekdanji način življenja, kmečka opravila, stavbno dediščino in vaške običaje.

Gre za zanimivo izbiro za vse, ki si želijo spoznati drugačno plat komendskega podeželja, stran od bolj običajnih cerkva, muzejev in pohodnih poti.

Ker domačija nima rednega urnika ogledov, je za ogled notranjosti priporočljiv predhoden dogovor.

10. Gostilniška tradicija med Trzinom in Mengšem

Med Trzinom in Mengšem se je ob nekdanji pomembni prometni poti razvila bogata gostilniška tradicija, ki jo danes ohranjajo gostilne Narobe, Putr, Orhideja in Tavčar.

Gostilna Narobe slovi po domačih slovenskih jedeh, jedeh na žlico, pečenkah in ribjih specialitetah ter nadaljuje izročilo nekdanjih furmanskih gostiln. Hiša Putr tradicijo povezuje s sodobnejšo kulinariko, izbranimi meniji in prijetnim ambientom. Gostilna Orhideja je znana predvsem po malicah, domačih okusih in sproščenem okolju, Gostilna Tavčar v Loki pri Mengšu pa ohranja značaj preproste domače gostilne.

Ker vse stojijo ob glavni cesti ali v njeni neposredni bližini, jih je mogoče povezati v zanimivo kulinarično pot med Trzinom in Mengšem.